Zahteva zav. po informaciji o večkratnem zavarovanju
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 28.03.2010Številka: 0712-2/2010/397
Kategorije: Zavarovalništvo Spoštovani,
Informacijski pooblaščenec je dne 8. 3. 2010 prejel vaše elektronsko sporočilo, ki se nanaša na prijavo sinove nezgode v okviru nezgodnega zavarovanja. Sina imate zavarovanega pri dveh zavarovalnicah. Ko se je sin pred kratkim poškodoval, ste med izpolnjevanjem obrazcev ugotovili, da zavarovalnica zahteva podatek o morebitnem zavarovanju pri kakšni drugi zavarovalnici. Zanima vas ali imajo zavarovalnice za to vprašanje zakonsko podlago oz. je njihovo ravnanje dopustno.
Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP),
posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
Pri premoženjskih zavarovanjih je zavarovalec dolžan o nastanku zavarovalnega primera obvestiti vsako zavarovalnico, ki je zavarovala isto nevarnost in ji sporočiti imena in naslove drugih zavarovalnic ter zavarovalne vsote posameznih, z njimi sklenjenih pogodb (958. člen OZ). Če pa gre za osebno zavarovanje (kamor sodi tudi nezgodno zavarovanje) je za izplačilo zavarovalnine načeloma odgovorna vsaka zavarovalnica, pri kateri ima zavarovalec sklenjeno zavarovanje. Sporočanje podatkov o morebitnem obstoju zavarovalne pogodbe za isto nevarnost pri drugi zavarovalnici se ne zdi relevantno (sorazmerno), saj zavarovalnica ne ugotavlja višine škode, ampak zgolj izplača vsoto, za katero ste se z njo dogovorili.
O b r a z l o ž i t e v:
1. Splošno o osebnih podatkih
ZVOP-1 je sistemski zakon, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Povedano pomeni, da ZVOP-1 poizkuša v celoti urediti področje varstva osebnih podatkov v navedenih primerih. Iz besedila omenjene določbe izhaja, da je varstvo osebnih podatkov del širšega področja varstva zasebnosti oziroma tako imenovane informacijske oziroma podatkovne zasebnosti, kar je drug naziv za varstvo osebnih podatkov.
Osebni podatek po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Z zavarovalnico ste v pogodbenem razmerju. To na podlagi drugega odstavka 10. člena ZVOP-1 že samo po sebi šteje za pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov, ki so potrebni in po obsegu primerni za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti ali uveljavljanje pravic iz pogodbenega razmerja.
2. Ureditev zbiranja osebnih podatkov na področju zavarovalništva
Zavarovalnice kot upravljavke osebnih podatkov torej lahko zbirajo in obdelujejo osebne podatke na podlagi zakona ali pa na podlagi osebne privolitve zavarovalca (10. člen ZVOP-1). Zbirke osebnih podatkov na področju zavarovalništva ureja 154. člen Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo in 76/05; v nadaljevanju ZZavar).
Prvi odstavek 154. člena ZZavar določa, da zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo škod, ki izvirajo iz zavarovanj po tem zakonu, v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s področja zavarovanja.
Zakon, ki pride v poštev pri obravnavanju vašega vprašanja je tudi Obligacijski zakonik (Uradni list št. 310-09/91-1/39 z dne 27. septembra 2007, v nadaljevanju OZ). 958. člen OZ v tretjem odstavku določa obveznost zavarovalca, da ob nastanku zavarovalnega primera obvestiti o tem vsako zavarovalnico, ki je zavarovala isto nevarnost in ji sporočiti imena in naslove drugih zavarovalnic ter zavarovalne vsote posameznih, z njimi sklenjenih pogodb. Dolžnost zavarovalca se nanaša na izvajanje t.i. premoženjskih zavarovanj, pri katerih velja, da zavarovalec ne sme prejeti več, kot znaša njegova škoda iz zavarovalnega primera. Nasprotno pri t.i. osebnih zavarovanjih (kamor uvrščamo tudi nezgodna) velja, da se dejanska škoda ne ugotavlja, ampak je vsaka od zavarovalnic zavezana izpolniti kar se je zavezala – izplačati dogovorjeno zavarovalnino. Zato se obdelava podatkov o morebitnem večkratnem zavarovanju pri osebnih zavarovanjih ne zdi relevantna in posledično z vidika obdelave osebnih podatkov nesorazmerna
S spoštovanjem,
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka