Vpogled v posnetke videonadzora
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 14.03.2017Številka: 0712-1/2017/498
Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk, Video in avdio nadzor Spoštovani,Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju IP) ste podali vprašanje ali detektiv oziroma odvetnik lahko vpogleda v posnetek posamezne kamere določenega dne, ki jo v podjetju sicer uporabljate za videonadzor garaž in če da, ali mora pred tem predložiti kakšna posebna zaprosila ali druge papirje?Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju, na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007–ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.Detektiv in odvetnik nimata neposredne zakonske pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov z vpogledom v videoposnetek posamezne kamere določenega dne, katerega upravljavec je zasebno podjetje, razen, če ju je v zvezi s pravicami do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki iz 30. člena ZVOP-1 za to pooblastil posameznik (fizična oseba). Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju je podana v 10. členu ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Vpogled v videoposnetke pomeni enega od možnih načinov obdelave osebnih podatkov. V 16. členu ZVOP-1 je določeno, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter da se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. To pomeni, da lahko izvajalec videonadzora (upravljavec osebnih podatkov po 6. točki 6. člena ZVOP-1 oziroma njegov pogodbeni obdelovalec videonadzora na podlagi 11. člena ZVOP-1) videoposnetke pregleduje le v skladu z osnovnimi nameni njihovega zbiranja, torej v konkretnem primeru videonadzor dostopa v garaže za zagotavljanje varnosti ljudi ali premoženja oziroma eventualno še v primeru nekega izrednega, deviantnega dogodka, ko bi videoposnetek služil kot dodaten dokaz v pravnem postopku. Nastale posnetke je tretjim osebam (zlasti pravosodnim organom, detektivom, novinarjem, ipd.) dopustno posredovati le, če izkažejo ustrezno pravno podlago. Pri tem je treba skladno z zahtevami 22. člena ZVOP-1 zagotoviti podatke o tem, kateri posnetki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi. Vpogleda v zbirke osebnih podatkov, kamor sodijo tudi videoposnetki dostopa v garaže zasebnega podjetja, na podlagi Zakona o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 17/11, v nadaljevanju ZDD-1) detektiv ne more izvajati, saj ima ta v okviru pooblastila stranke v skladu s prvim odstavkom 27. člena pravico zbirati podatke od oseb ali iz javno dostopnih virov, iz taksativno naštetih evidenc v 29. členu ZDD-1 in na podlagi osebne zaznave, pri čemer lahko uporablja tudi tehnična sredstva, če je to nujno potrebno za zavarovanje dokazov. ZDD-1 v prvem odstavku 25. člena določa, da detektiv opravlja dejavnosti izključno na podlagi pisnega pooblastila, iz katerega je razvidno področje zbiranja informacij iz ZDD-1, namen zbiranja informacij in obseg danega pooblastila. Iz navedene določbe izhaja predvsem, da detektiv samostojno, brez pisnega pooblastila naročnika, ne more delovati, pri čemer pa ta v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDD-1 lahko nanj prenese samo tiste pravice, ki jih ima sam.Tudi Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 – odl. US in 46/16, v nadaljevanju ZOdv) odvetniku ne predstavlja ustrezne zakonske podlage za vpogled v videoposnetke, katerih upravljavec ste. V skladu z 10. členom ZOdv so odvetniku dolžni posredovati določene podatke, ki jih ta potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi, le državni organi, organizacije in posamezniki, ki izvajajo javna pooblastila, pri čemer omenjena določba v nobenem delu ne določa, da so zavezanci po ZOdv tudi zasebna podjetja.Glede na to, da zakonodaja detektivu in odvetniku samim po sebi ne daje možnosti za vpogled v zbirke videoposnetkov, katerih upravljavec ste kot zasebno podjetje, lahko tak vpogled zahtevata le na podlagi preostale pravne podlage iz uvodoma navedenega 10. člena ZVOP-1, ki se nanaša na osebno privolitev posameznika. Ta lahko pri vas samostojno ali preko pooblaščene osebe (tudi detektiva ali odvetnika), s sklicevanjem na 30. člen ZVOP-1, zahteva vpogled v lastne osebne podatke, torej le tiste, ki se nanašajo nanj. Kot upravljavec morate paziti, da se posameznik vnaprej identificira do te mere, da boste njegove osebne podatke lahko ločili od vseh ostalih, ki jih boste pred vpogledom vanje (s strani posameznika ali njegove pooblaščene osebe) ustrezno prekrili. Lep pozdrav, Pripravila:
mag. Petra Ratajec
državna nadzornica za varstvo
osebnih podatkov
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka