Vpogled v mrliški list pokojne matere
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 29.10.2006Številka: 0712-287/2006/2
Kategorije: Uradni postopki Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 18. 10. 2006 prejel vaše e-sporočilo. V njem nas sprašujete, ali lahko Inštitut za varovanje zdravja RS prosilko, ki se želi seznaniti z mrliškim listom (svoje) pokojne matere, napoti k pristojnemu upravljavcu osebnih podatkov (npr. izdajatelju potrdila) in s tem zavrne zahtevo za seznanitev, ker je podlaga za obdelavo podatkov pri IVZ Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, ki kot namen zbiranja osebnih podatkov določa »preprečevanje prezgodnje umrljivosti« in ne posredovanje osebnih podatkov tretjim osebam. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. 1. Potrdilo o smrti, tako kot preostala zdravstvena dokumentacija, vsebuje številne podatke, ki jih lahko opredelimo kot osebne podatke v smislu ZVOP-1, ki se obdelujejo v okviru zbirk osebnih podatkov, Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) in nekateri drugi javni zdravstveni zavodi pa nastopajo kot njihovi upravljavci. Tako kot tudi sami ugotavljate, je varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov in s tem povezane pravice tretjih oseb do vpogleda v osebne podatke urejeno v 23. členu ZVOP-1, ki določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom (npr. za potrebe vodenja matične knjige umrlih ali pa sodišče pri reševanju zapuščinskih zadev in podobno). Upravljavec lahko osebne podatke o umrlem posamezniku posreduje tudi osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda (ti so pokojnikovi otroci, njegov zakonski ali zunajzakonski partner in njegovi starši). Vendar je to mogoče, če upravičenec za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. 2. IVZ je na podlagi Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/2000; v nadaljevanju ZZPZZ) upravljavec zbirke z nazivom »zdravniško poročilo o umrli osebi« pod zaporedno številko IVZ 46. Čeprav bi ZZPZZ, kot specialni zakon, potencialno lahko določil strožji režim seznanjanja z osebnimi podatki umrlih, tega ni storil, pač pa se glede večine vprašanj v zvezi z obdelavo sklicuje (napoti) na ZVOP-1. Odsotnost izrecnega zakonskega namena v ZZPZZ, npr. v smislu »zagotavljanja dostopa do lastnih osebnih podatkov in dostopa do osebnih podatkov bližnjih oseb«, pri tem ne igra vloge, saj tudi za osnovno zdravstveno dokumentacijo in druge zbirke osebnih podatkov umrlih oseb nesporno velja, da se, ob izpolnjenih pogojih iz 23. člena ZVOP-1, z njo lahko seznanijo bližnji sorodniki, pri tem pa ni v nobenem predpisu določeno, da se dokumentacija vodi tudi z namenom zagotavljanja pravice do seznanitve (pacienta ali tretjih oseb). Smisel zakonsko opredeljenega namena obdelave osebnih podatkov je v presoji sorazmernosti obdelave in njeni transparentnosti. Pravica tretjih oseb do seznanitve z osebnimi podatki umrlih oseb je pravica, ki jo določa že temeljni in sistemski zakon s področja varstva osebnih podatkov - ZVOP-1, zato je njeno uveljavljanje neodvisno od opredelitve namena obdelave podatkov v področnem (specialnem) zakonu. Prav tako je uveljavljanje pravice neodvisno od vrste zbirke in v njej vsebovanih osebnih podatkov ter statusa upravljavca. Zato je, ne glede na to, da je v ZZPZZ kot namen obdelave podatkov določeno zgolj »preprečevanje prezgodnje umrljivosti«, po mnenju Pooblaščenca, IVZ tretjim osebam dolžan omogočiti seznanitev z osebnimi podatki umrlega (torej tudi s posameznim poročilom o smrti), če so za to izpolnjeni pogoji iz 23. člena ZVOP-1. 3. 23. člen ZVOP-1 ima v mislih kateregakoli upravljavca v smislu definicije iz 6. člena. To pomeni, da je dolžnost omogočiti seznanitev naložena vsem upravljavcem osebnih podatkov in ne zgolj nekaterim upravljavcem v verigi ali vzporednem sistemu obdelave določenih osebnih podatkov (npr. izvajalec zdravstvenih storitev - ZZV – matični register – IVZ). Ker prosilec lahko zahteva enake osebne podatke od vseh upravljavcev, ki jih dejansko obdelujejo, sklicevanje posameznih upravljavcev na merilo »večje pristojnosti drugih«, po mnenju Pooblaščenca, ne pride v poštev. Lepo vas pozdravljamo,
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka