Vpogled v lastno policijsko kartoteko
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 10.03.2010Številka: 0712–2/2010/414
Kategorije: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Spoštovani,
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 9.3.2010 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete ali je možen vpogled v vašo lastno policijsko kartoteko in opis postopka vpogleda?
Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:
Vsak posameznik ima pravico do vpogleda v lastne osebne podatke, ki jih posamezni upravljavci vodijo v zbirkah. Ima tudi pravico do dopolnitve, popravka, blokiranja in izbrisa lastnih osebnih podatkov za katere upravljavcu dokaže, da so nepopolni, netočni, neažurni ali obdelani v nasprotju z zakonom. Opisane pravice posameznika je mogoče z zakonom omejiti.
Pravico posameznika do vpogleda v lastne osebne podatke, ki jih v zbirkah vodi policija, natančneje ureja ZPol. Postopek vpogleda pa je določen z ZVOP-1. Kolikor bi vam upravljavec zavrnil zahtevo za vpogled v lastne osebne podatke, se lahko s pritožbo obrnete na Pooblaščenca.
O b r a z l o ž i t e v:
Pravica do vpogleda v lastne osebne podatke je ustavno zagotovljena vsakemu posamezniku s 3. odstavkom 38. čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/2006, v nadaljevanju Ustava RS). Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je nadalje konkretizirana v ZVOP-1, in sicer v 30. členu, ki določa, da je upravljavec osebnih podatkov dolžan posamezniku na njegovo zahtevo: omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov; potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje; posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj; posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen; dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave; dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem. Prav tako mora upravljavec osebnih podatkov v skladu z 32. členom ZVOP-1 na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, dopolniti, popraviti, blokirati ali izbrisati osebne podatke, za katere posameznik dokaže, da so nepopolni, netočni ali neažurni ali da so bili zbrani ali obdelani v nasprotju z zakonom.
Postopek seznanitve posameznika z lastnimi osebnimi podatki ureja 31. člen ZVOP-1, ki določa, da postopek temelji na zahtevi posameznika, pri čemer je upravljavec vezan na to zahtevo in mora posamezniku omogočiti takšno vrsto seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, kot jo ta zahteva. Posameznik mora torej v zahtevi natančno opredeliti, kakšno vrsto seznanitve zahteva, pri čemer ima na razpolago vrste seznanitev, navedene v 30. členu ZVOP-1.
V vašem primeru je zaradi specifike upravljavca (policija) ključna določba 36. člena ZVOP-1, ki določa, da je pravice posameznika do seznanitve in do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora po ZVOP-1, mogoče z zakonom izjemoma omejiti. Takšne omejitve se lahko določijo samo v obsegu, ki je nujen za dosego namena, zaradi katerega se določa omejitev. V konkretnem primeru je pravico posameznika do seznanitve mogoče omejiti na podlagi Zakona o policiji.
Tako 54. člen ZPol med drugim določa, da policija zbira osebne in druge podatke zaradi opravljanja z zakonom določenih nalog ter, da pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od drugih oseb ali iz obstoječih zbirk podatkov policisti niso dolžni o tem obvestiti osebe, na katero se podatki nanašajo, če bi to onemogočilo ali otežilo izvršitev določene naloge.
Policija na podlagi 59. člena upravlja zbirke osebnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), ki jih zaradi opravljanja nalog zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo policisti. V zvezi z izvajanjem policijskih pooblastil policija vodi in vzdržuje:
1. evidenco kaznivih dejanj;
2. evidenco kršiteljev in prekrškov;
3. evidenco iskanih oseb;
4. evidenco identifikacij;
6. evidenco operativnih informacij;
7. evidenco oseb, zoper katere so bili izvedeni prikriti preiskovalni ukrepi iz zakona, ki ureja kazenski
postopek;
8. evidenco DNK preiskav;
9. evidenco dogodkov;
10. evidenco pridržanih in zadržanih oseb;
11. evidenco varnostno preverjenih oseb;
12. evidenco pritožb;
13. evidenco uporabe prisilnih sredstev;
14. evidenco daktiloskopiranih oseb;
15. evidenco fotografiranih oseb;
16. evidenco iskanih in najdenih predmetov;
17. evidenco usmerjenega zbiranja obvestil na področju terorizma in mednarodnega organiziranega kriminala;
18. evidenco vstopov in gibanja oseb v varovanih objektih policije in na območju okolišev teh objektov;
19. evidenco izdanih odredb za prepoved približevanja;
20. evidenco prikritih evidentiranj in namenskih kontrol.
Nadalje ZPol v 60. členu določa, da evidence iz 59. člena vsebujejo osebne podatke: osebno ime; rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj); EMŠO; spol; naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča; državljanstvo. Poleg skupnih podatkov 61. člen še določa, da posamezne evidence vsebujejo še različne dodatne podatke. Za obravnavani primer pridejo najverjetneje primeroma v poštev: evidenca kaznivih dejanj: vzdevek ali lažno ime, osebni opis, narodnost ovadene osebe ali osumljenca, upravna enota kraja rojstva, njene družinske in premoženjske razmere, šolsko izobrazbo, poklic in zaposlitev, osebne podatke oškodovancev, prijaviteljev in drugih oseb, ki so dale obvestila o kaznivem dejanju ter podatke o kaznivem dejanju (vrsta, kraj, čas, način, motiv, opis predmetov kaznivega dejanja, škoda in druge okoliščine izvršitve) ter morda evidenca varnostno preverjenih oseb: šolsko izobrazbo, poklic, zaposlitev, predkaznovanost preverjene osebe in razloge, zaradi katerih je bila preverba opravljena, in ugotovitve preverjanja.
Ključen za vaš primer je 62. člen ZPol, ki opredeljuje, da ima posameznik pravico do vpogleda v svoje podatke v evidencah:
– iz 3., 4., 8., 9., 10., 12., 13., 14., 15., 16., 18. in 19. točke 59. člena tega zakona takoj po vzpostavitvi evidence;
– iz 1. in 2. točke 59. člena tega zakona po pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka ali postopka o prekršku; če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona;
– iz 7., 17. in 20. točke 59. člena tega zakona po ustavitvi policijske preiskave ali pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka; če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona;
– iz 11. točke 59. člena tega zakona po zaključku postopka sklepanja delovnega razmerja v policiji oziroma postopka razporeditve na dela varovanja določenih oseb in objektov, okolišev in delovnih mest državnih organov, oziroma dovolitve dostopa ali dela pri varovani osebi, organu, objektu, okolišu ali na delovnem mestu;
– iz 6. točke 59. člena tega zakona po arhiviranju podatkov.
Ker ZPol nima podrobnejših določb o načinu uresničevanja pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, se glede podrobnosti v zvezi s postopkom seznanitve uporabljajo določbe 31. čl. ZVOP-1:
- Zahteva iz 30. člena tega zakona se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Zahteva se lahko vloži enkrat na tri mesece, glede obdelave osebnih podatkov po posebnih določbah ZVOP-1 pa enkrat na mesec.
- Upravljavec osebnih podatkov mora posamezniku omogočiti vpogled, prepis in kopiranje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda, prepisa, kopiranja ali izdaje potrdila ne bo omogočil.
- Izpis iz 3. točke 30. člena (glej zgoraj) mora upravljavec osebnih podatkov posredovati posamezniku v 30 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu izpisa, seznama, informacij ali pojasnila ne bo posredoval.
- Če upravljavec ne ravna v skladu z drugo in tretjo alinejo, se šteje, da je zahteva zavrnjena.
- Stroške v zvezi z zahtevo in vpogledom iz 31. člena krije upravljavec zbirke osebnih podatkov.
V primeru, če upravljavec v predpisanem roku ne ugodi zahtevi prosilca, niti mu pisno ne pojasni, zakaj mu tega ne bo omogočil, se, na podlagi četrtega odstavka 31. člena ZVOP-1 šteje, da je zahtevo prosilca zavrnil. V tem primeru ima prosilec, na podlagi 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju ZInfP), pravico pritožbe na Informacijskega pooblaščenca. Po tem pa je po 34. členu ZVOP-1 zagotovljeno tudi sodno varstvo v upravnem sporu pred upravnim sodiščem.
Pooblaščenec vam torej svetuje, da se z zahtevo obrnete na Generalno policijsko upravo.
Prijazen pozdrav,
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka