Videonadzor v poslovno-stanovanjski stavbi
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 06.11.2007Številka: 0712-985/2007/2
Kategorije: Video in avdio nadzor Spoštovani,
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 31. 10. 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem pojasnjujete, da živite v večstanovanjski hiši, v kateri so še štiri stranke, in da ima ena stranka zasebno podjetje. Ta stranka ima na robu hiše nameščeno kamero, ki jo je možno preko računalnika usmerjati kamorkoli sama želi. Sami veste in ste trdno prepričani, da s to kamero ne varuje samo vhoda v svoje prostore in svoje premoženje, ampak močno posega v nadzor prihodov in odhodov, oziroma na splošno v gibanje in življenja vseh ostalih stanovalcev. Navajate še, da ste seznanjeni tudi o tem, da se je s to kamero upravljalo tudi preko računalnika (internet??) in opazovalo vse bližnje zgradbe, kot je sosednji blok, stanovanja v njem in pa tudi gostišče, ki je oddaljeno kakih 100 metrov. Zelo dobro se vidi v omenjene prostore, kaj šele samo okolico objektov. Ta kamera ima možnost, da se obrača, približa in s pritiskom na gumb tudi slika. Vodena je prek računalnika tudi iz drugih lokacij, če so ti znane neke številke. Te številke naj bi lastnik kamere nekaterim svojim strankam celo zaupal z namenom, da si lahko pogledajo, kako kamera deluje. Menite, da lastnik podjetja zelo močno posega in nadzoruje vaša življenja, vse, kar se dogaja pred skupnim vhodom, na samem dvorišču, vrtu in na lastnini vseh. Zaradi tega nas sprašujete:
Na katere inšpekcijske službe se s to problematiko lahko obrnete in ali vam lahko mi kaj svetujemo.
V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:
Iz vsebine vašega vprašanja izhaja, da eden od sosedov večstanovanjske stavbe, v kateri živite in ima zasebno podjetje, izvaja videonadzor nad vhodom v svoje poslovne prostore. Menite, da zaradi tehničnih možnosti, ki mu jih omogoča videonadzorni sistem, s snemanjem posega tudi v lastnino in zasebnost drugih. Iz vsebine vaših navedb ni razvidno, ali je vhod v poslovne prostore ločen od vhoda v večstanovanjsko stavbo ali skozi ta isti vhod vstopate tudi vsi, ki želite priti do svojih stanovanj. Pooblaščenec zato odgovarja, da je izvajanje videonadzora v uradne službene oziroma poslovne prostore dovoljeno, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Videonadzor pa se v tem primeru lahko izvaja le na takšen način, da se ne more izvajati niti snemanje notranjosti stanovanjskih stavb, ki nimajo vpliva na dostop do njihovih prostorov, niti snemanje vhodov v stanovanja. V kolikor pa gre za izvajanje videonadzora na vhodu v večstanovanjsko stavbo, je pred uvedbo videonadzora potrebno pridobiti pisno privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev.
O b r a z l o ž i t e v:
1. Splošni pogoji v zvezi z izvajanjem videonadzora
Po določbah 74. člena ZVOP-1 mora oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Takšno obvestilo mora obvezno vsebovati naslednje informacije:
1. da se izvaja videonadzor;
2. naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja;
3. telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema.
Videonadzorni sistem mora biti zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb.
Oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami 24. in 25. člena ZVOP-1 v svojih aktih predpisati organizacijske, tehnične in logično tehnične ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, ter zagotoviti zavarovanje osebnih podatkov na način iz 24. člena ZVOP-1.
Pravna ali fizična oseba, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami 25. člena ZVOP-1 v notranjih aktih določiti tudi osebo, ki je odgovorna za evidenco videonadzornega sistema, ter osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo podatke v evidenci videonadzornega sistema.
Po določbah 24. člena ZVOP-1 mora pravna ali fizična oseba, ki izvaja videonadzor zagotoviti tudi evidenco, iz katere je mogoče pozneje ugotoviti, kdaj so bili posamezni osebni podatki iz evidence videonadzornega sistema uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je možno zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov.
2. Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore
Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore se skladno z določbami 75. člena ZVOP-1 lahko izvaja, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Odločitev sprejme pristojni funkcionar, predstojnik, direktor ali drug pristojen oziroma pooblaščen posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora. Uvedba videonadzora se lahko določi tudi z zakonom ali s predpisom, sprejetim na njegovi podlagi.
Videonadzor se lahko izvaja le na takšen način, da se ne more izvajati niti snemanje notranjosti stanovanjskih stavb, ki nimajo vpliva na dostop do njihovih prostorov, niti snemanje vhodov v stanovanja.
O izvajanju videonadzora je potrebno pisno obvestiti vse zaposlene v osebi javnega ali zasebnega sektorja, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru.
Zbirka osebnih podatkov v zvezi z nadzorom dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore lahko vsebuje posnetek posameznika (slika oziroma glas), datum in čas vstopa in izstopa iz prostora, lahko pa tudi osebno ime posnetega posameznika, naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča, zaposlitev, številko in podatke o vrsti njegovega osebnega dokumenta ter razlogu vstopa, če se navedeni osebni podatki zbirajo poleg ali s posnetkom videonadzornega sistema.
Osebni podatki oziroma posnetki se lahko hranijo največ eno leto po nastanku, nato se zbrišejo, če zakon ne določa drugače.
3. Videonadzor v večstanovanjski stavbi
ZVOP-1 posebej v 76. členu ureja videonadzor v večstanovanjski stavbi in določa, da je pred uvedbo potrebno pridobiti pisno privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev, da se videonadzor lahko v večstanovanjski stavbi uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, da se z videonadzorom v večstanovanjski stavbi lahko nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostorii in da je prepovedano izvajati videonadzor nad hišniškim stanovanjem ter delavnico za hišnika.
Prepovedano je tudi omogočiti ali izvajati sprotno ali naknadno pregledovanje posnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke.
Prepovedano je z videonadzornim sistemom snemati vhode v posamezna stanovanja.
Ker iz vsebine vaših navedb ni razvidno, ali je vhod v poslovne prostore enega od solastnikov v večstanovanjski stavbi ločen od vhoda v večstanovanjsko stavbo oziroma ali skozi ta isti vhod vstopate vsi, ko želite priti do svojih stanovanj, Informacijski pooblaščenec odgovarja:
- Izvajanje videonadzora v uradne službene oziroma poslovne prostore je dovoljeno, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Videonadzor pa se v tako imenovanih kombiniranih, poslovno – stanovanjskih objektih lahko izvaja le na takšen način, da se ne more izvajati niti snemanje notranjosti stanovanjskih stavb, ki nimajo vpliva na dostop do njihovih prostorov, niti snemanje vhodov v stanovanja.
- Izvajanje videonadzora na vhodu v večstanovanjsko stavbo oziroma vhodu, ki ga uporabljajo vsi etažni lastniki pa je dovoljeno, v kolikor se za to odloči del lastnikov, ki ima v večstanovanjski stavbi več kot 70 odstotkov lastniških deležev. V tem primeru je potrebno pred uvedbo videonadzora pridobiti pisno privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev. V takšnem primeru mora biti tudi dostop do zbirke videonadzornih posnetkov drugačen, namreč po vnaprej določenih pravilih (ko pride do kraje, uničevanja premoženja ter drugih kaznivih dejanj ali prekrškov) imajo pravico priti do teh posnetkov tisti, ki so jih solastniki za to pooblastili (ponavadi je to en predstavnik stanovalcev, ki nato komunicira s policijo). Takrat je skupnost stanovalcev tudi upravljavec te zbirke osebnih podatkov in ne zgolj podjetje, ki nastopa le kot eden od solastnikov.
- V kolikor ima poslovni prostor povsem samostojen – ločen vhod od stanovanjskega dela in torej snop videonadzorne kamere ne posega v stanovanjski del, velja samostojna zgoraj omenjena določba 75. člena ZVOP-1, ki ureja dostop v uradne oziroma službene prostore in v ničemer ne posega v pravice stanovalcev.
Glede na zgoraj navedene pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za zakonito izvajanje videonadzora, je jasno, da solastnik večstanovanjske stavbe, ki ima zasebno podjetje in v kateri lastnik ste tudi vi, ne sme izvajati videonadzora nad prostori, ki niso njegova last.
Če menite, da je vaš sosed kršil določila ZVOP-1, lahko pošljete prijavo k Informacijskemu pooblaščencu. Obrazec prijave zlorabe osebnih podatkov lahko najdete na spletni strani Informacijskega pooblaščenca http://www.ip-rs.si/index.php?id=462.
S spoštovanjem,
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka