Uporaba podatkov o rejništvu v znanstveno-raziskovalne namene
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 08.03.2007Številka: 0712-81/2007/2
Kategorije: Statistika in raziskovanje Spoštovani,
prejeli smo vaše elektronsko vprašanje, v katerem navajate, da ste študentka magistrskega študija socialne pedagogike.V magistrski nalogi bi se želeli posvetiti problemu rejništva v Sloveniji, in da bi se lahko poglobili v prednosti in slabosti tega nadomestnega varstva otrok, bi potrebovali vpogled v evidenco vseh rejencev v Sloveniji, ki se nahaja na Direktoratu_______. Po telefonu so vam na vaše vprašanje, ali bi vam v strokovne in izobraževalne namene dovolili dostop do teh podatkov, odgovorili, da to ni možno, ker bi s tem kršili pravico do zasebnosti rejencev. Poudarjate, da vas imena rejencev ne zanimajo, zanimajo pa vas podatki, ki so zabeleženi v teh evidencah in do katerih sicer ne morete nikjer drugje priti, so pa bistveni za uresničitev izdelave magistrske naloge. Sprašujete torej: ali obstaja zakon, ki bi vam omogočil vpogled v evidenco rejništva, glede na to, da bi radi napisali strokovno raziskavo (magistrsko nalogo) na to temo, narejeno pod okriljem fakultete? Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. in 18. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: Pooblaščenec) uvodoma pojasnjuje, da ZVOP-1 v skladu s 1. čl. določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Obdelava osebnih podatkov pa upoštevajoč določilo 3. tč. 6. čl. ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke ali so namenjeni vključitvi v zbirko. Zbirka pa je glede na določilo 5. tč. 6. čl. ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Posameznik je v skladu z 2. odst. 6. čl. ZVOP-1 določljiv, če se ga lahko neposredno ali posredno identificira s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov,ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Pri tem predstavlja upravljavca osebnih podatkov skladno s 6. tč. 6. čl. ZVOP-1 vsaka fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave.
ZVOP-1 v 1. odst. 8. čl. določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Nadalje pa se v skladu s 1. odst. 9. čl. ZVOP-1 v javnem sektorju, kamor spada tudi Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, v okviru katerega deluje Direktorat za družino, lahko obdelujejo osebni podatki, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo določa zakon, ki lahko določi, da se lahko določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. V konkretnem primeru je Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02; v nadaljevanju ZIRD) tisti predpis, na katerega napotuje ZVOP-1 v 9. členu. Iz 1. odst. 64. člena ZIRD izhaja, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju: Ministrstvo) vodi centralno zbirko podatkov o izvajanju rejniške dejavnosti za potrebe izvajanja, spremljanja, načrtovanja, razvoja rejništva, za znanstveno raziskovalne namene in za statistične namene. Centralna zbirka podatkov v skladu s 65. členom združuje evidence o rejnikih, rejniških družinah, rejniških pogodbah, rejencih, bioloških družinah rejencev, rejninah, izdanih in odvzetih dovoljenjih, rejnikih, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic, in plačilu prispevkov za socialno varnost. ZIRD v 1. odst. 66. členu našteva, kateri podatki se zbirajo za namen vodenja naštetih evidenc in sicer: ime in priimek, rojstni podatki, EMŠO, spol, državljanstvo, prebivališče, podatki o šolanju, podatki o zdravstvenem stanju, podatki o socialnem stanju, podatki o podaljšanju roditeljske pravice, podatki o izobrazbi, o nekaznovanju, o zaposlitvi in davčna številka. Ministrstvo v skladu z 2. odst. 66. člena obdeluje podatke iz zbirke podatkov o izvajanju rejniške dejavnosti na enak način kot centri za socialno delo ter vzpostavi, vodi, upravlja, vzdržuje in nadzoruje centralno zbirko o izvajanju rejniške dejavnosti.Iz povedanega izhaja, da lahko Ministrstvo osebne podatke iz centralne zbirke podatkov o izvajanju rejniške dejavnosti posreduje le, če je za takšno posredovanje podana podlaga v zakonu oziroma, če zakon določa, da se lahko osebni podatki posredujejo na podlagi osebne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo. Obenem bi morali biti v zakonu določeni osebni podatki, ki se obdelujejo, kakor tudi namen njihovega sporočanja. Kot je razvidno iz zgornjih navedb, pa pravne podlage, ki bi Ministrstvu omogočala, da vam posreduje osebne podatke iz centralne zbirke podatkov o izvajanju rejniške dejavnosti, ki jih potrebujete za pripravo vaše magistrske naloge, v ZIRD ni najti.Vendar Pooblaščenec ob tem opozarja na 17. člen ZVOP-1, ki v 1. odst. določa, da se ne glede na prvotni namen zbiranja lahko osebni podatki nadalje obdelujejo za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene. V skladu z 2. odst. istega člena se za ta namen osebni podatki uporabniku osebnih podatkov posredujejo v anonimizirani obliki, ki onemogoča identifikacijo posameznika, razen če zakon določa drugače ali če je posameznik na katerega se ti podatki nanašajo podal predhodno pisno privolitev, da se njegovi osebni podatki lahko obdelujejo brez anonimiziranja. Omenjenih izjem glede na povedano v vašem primeru ni mogoče uporabiti, zato prihaja v poštev le posredovanje podatkov v anonimizirani obliki. V skladu s povedanim je Pooblaščenec mnenja, da vam Ministrstvo na podlagi 17. člena ZVOP-1 lahko posreduje podatke iz centralne zbirke podatkov o izvajanju rejniške dejavnosti, ki jih nameravate uporabiti v znanstveno-raziskovalne namene, vendar se morajo ti podatki poslati v anonimizirani obliki, torej tako, da podatkov ne bo več mogoče povezati s posameznimi udeleženci rejniškega razmerja, oziroma bo to mogoče le z nesorazmernimi napori, stroški ali uporabo časa. Ministrstvo vam iz omenjene zbirke torej lahko posreduje določene podatke, vendar se mora pri tem omejiti na tiste, na podlagi katerih ni mogoče razkriti identitete posameznega udeleženca rejniškega razmerja. S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka