Snemanje otrok stiki pod nadzorom
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 12.08.2015Številka: 0712-1/2015/2049
Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo, Uradni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je 7. 8. 2015 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem naprošate za mnenje, in sicer:-ali lahko stranka oziroma uporabnik Centra za socialno delo snema v pisarni strokovnega delavca sočasno s svojimi mladoletnimi otroki, pri čemer gre za snemanje delovnega procesa in ne za enkratni posnetek oziroma fotografijo mladoletnih otrok, in-ali lahko stranka oziroma uporabnik Centra za socialno delo snema javnega uslužbenca v času izvajanja javnih pooblastil oziroma storitev po Zakonu o socialnem varstvu? Kot navajate, Center za socialno delo izvaja stike pod nadzorom na podlagi sodne poravnave, oče mladoletnih otrok pa njegovo snemanje utemeljuje s tem, da potrebuje dokazno gradivo, ki ga bo uporabil na sodišču, čeprav sodišče ni navedlo, da potrebuje posnetke oz. dokazno gradivo o stikih. Fotografije in posnetki mladoletnih otrok so tudi namenjene osebni uporabi, saj oče želi slednje pokazati stari materi otrok, ki stikov z otroki nima urejenih ter vztraja pri njegovi pravici in se sklicuje na mnenje IP, št. 0712-1/2013/942. Ob snemanju svojih otrok snema tudi javne uslužbence, ki so dolžni pri izvajanju stikov biti prisotni, čeprav so slednji izrazili nestrinjanje oziroma opozorili naj oče snemanje prekine.Uvodoma želimo pojasniti, da avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam v nadaljevanju na podlagi predstavljenega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1) in 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašima vprašanjema.Skladno s pristojnostmi IP je potrebno najprej opozoriti, da IP ni pristojen za varovanje zasebnosti posameznika v širšem smislu, kot le to npr. zagotavlja 35. člen Ustave Republike Slovenije, pač pa je IP pristojen le za tisti del t.i. informacijske zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije. V skladu z navedenim členom je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem zakonu.8. člen ZVOP-1 na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Ne glede na nujnost obstoja pravne podlage, pa je glede očetove pravice, ki snema in fotografira svoje otroke v prostorih Centra za socialno delo Litija (v nadaljevanju: CSD), potrebno pojasniti, da ZVOP-1 v 7. členu določa, da se določbe tega zakona ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe - v konkretnem primeru oče, ki snema svojega otroka, posnetki pa služijo izključno tem navedenim namenom. IP pa posebej poudarja, da pa mora skladno z določbami 8. člena ZVOP-1 uporabnik glede vseh ostalih posameznikov, ki bodo na posnetkih prisotni (npr. strokovne osebe), pridobiti njihovo osebno privolitev. Po pregledu področne zakonodaje na področju socialnega varstva IP ugotavlja, da snemanje uporabnika v opisanih okoliščinah nima podlage v zakonskih in podzakonskih predpisih. Kot izhaja iz določb 201. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) je sicer snemanje možno, vendar samo kadar ga odredi uradna oseba, da se potek izvedbe dokaza z ogledom delno ali v celoti snema, posnetek pa se kot dokazno gradivo priloži zapisniku. Snemanje je torej možno le pri procesnih dejanjih ogleda skladno z določbami ZUP, vendar pa se ta zakon v primeru izvrševanja osebnih stikov po določbah ZZZDR ne uporablja.Snemanje javnih uslužbencev oziroma strokovnih sodelavcev brez njihove privolitve, ali celo skrivno snemanje se kot tako lahko šteje za neupravičeno, kot določa 137. člen Kazenskega zakonika Republike Slovenije, če se obenem izkaže občuten poseg v njihovo zasebnost. Glede na to, da se pregon začne na predlog, posredovanje CSD v smislu naznanitve kaznivega dejanja ni zakonsko predpisano, lahko pa pregon predlaga katerikoli prizadeti udeleženec, ki je prisoten pri izvajanju stikov očeta z otroki, katerega posnetek je bil posnet brez njegove osebne privolitve in lahko izkaže, da je bilo s takšnim ravnanjem občutno poseženo v njegovo zasebnost. Poleg navedenega lahko posameznik, ki je prepričan, da se s takšnim snemanjem ali uporabo posnetkov posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami 134. člena Obligacijskega zakonika od sodišča v pravdnem postopku zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da je bila posamezniku s snemanjem ali uporabo posnetkov povzročena škoda v smislu kršitve osebnostnih pravic, lahko od povzročitelja skladno z določbami Obligacijskega zakonika zahteva tudi odškodnino v pravdnem postopku. V zvezi s tem IP želi opozoriti tudi, da bi v konkretni zadevi, če bi uporabnik v dokaz predložil posnetke sodišču, le-to presojalo vse okoliščine primera in tehtalo med pravicami posameznikov. To pomeni, da bi sodišče presojalo med pravicami očeta do stikov z njegovimi otroci ter pravicami javnih uslužbencev kot posameznikov, pri dokazovanju pa bi se sodišče samo odločilo, kaj bo štelo za relevantni dokaz, četudi bi šlo v konkretnem primeru za snemanje brez osebne privolitve posameznikov. V zvezi s sklicevanjem uporabnika na mnenje IP, št. 0712-1/2013/942, da je snemanje mladoletnih otrok njegova pravica, IP pojasnjuje, da je bistvena razlika med obema situacijama – pri snemanju policije, na katerega se nanaša navedeno mnenje, gre namreč za množične demonstracije na javnem kraju, kjer je prisotnost javnosti imanentna in je tudi nadzor javnosti nad postopanjem policije s snemanjem upravičen, predvsem pa pričakovana zasebnost bistveno nižja, medtem ko gre v konkretnem primeru za intimne družinske zadeve, ki čeprav se odvijajo v prostorih javnega organa, terjajo spoštovanje zasebnost vseh udeleženih. V upanju, da smo vam pomagali, vas lepo pozdravljamo.Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,
informacijska pooblaščenkaPripravila:
Maja Vesel Bertoncelj, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Informacijskega pooblaščenca