Razkrivanje podatkov o umrlem pacientu njegovim svojcem
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 19.03.2012Številka: 0712-37/2012/3
Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Informacijski pooblaščenec je dne 13. 3. 2012 prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da bolnišnica obravnava zaprosilo brata in preostalih sorodnikov (strici, tete, bratranci) pokojnika, za pridobitev informacije o vzroku smrti pokojnika, ki je bil obduciran v bolnišnici. Kot razlog za pridobitev navedene informacije navajajo, da želijo izvedeti le razlog pokojnikove smrti. Hkrati je pokojnikova žena izrecno prepovedala vpoglede oziroma izdajanje kakršnihkoli zdravstvenih podatkov o njenem pokojnem možu preostalim svojcem. Pri tem vas, ob predpostavki, da pacient za časa življenja ni podal prepovedi razkrivanja zdravstvenih podatkov, zanima:
I. Ali je bolnišnica, ob upoštevanju 42. člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP), pokojnikovem bratu, stricu, teti in bratrancu dolžna oziroma upravičena sporočiti informacijo o vzroku smrti pokojnika oziroma omogočiti vpogled v zdravstveno dokumentacijo ob tem, da je žena pokojnika pisno prepovedala razkrivanje njegovih zdravstvenih podatkov preostalim družinskim članom.
II. Ali je bolnišnica v primeru prepovedi razkrivanja pacientovih (pokojnikovih) zdravstvenih podatkov, ki jo poda pokojnikova žena, dolžna oziroma upravičena pokojnikovim otrokom sporočiti informacijo o vzroku smrti pokojnika oziroma omogočiti vpogled v zdravstveno dokumentacijo.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.
I.
Ne glede na podano prepoved pokojnikove žene, je brat pokojnika upravičen do ustnega ali pisnega pojasnila o dejstvu in vzroku smrti, vendar pri tem ni upravičen:
- do širših pojasnil o zdravstvenem stanju in poteku zdravljenja in
- do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo v delu, ki presega vsebino prejetih pojasnil o dejstvu in vzroku smrti.
Pokojnikov brat v konkretnem primeru ne more izvajati širših upravičenj niti s sklicevanjem na drugi odstavek 23. člena ZVOP-1.
Pokojnikovi preostali svojci - stric, teta in bratranec niso upravičeni do ustnega ali pisnega pojasnila o dejstvu in vzroku smrti ali do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo.
Pokojnikov brat, stric, teta in bratranec lahko, ne glede na navedbe v prejšnjih točkah, dobijo širši nabor podatkov ali dokumentacije, če izkažejo pravni interes z ustrezno listino, vendar ta pogoj v konkretnem primeru ni izpolnjen.
II.
Ne glede na podano prepoved pokojnikove žene, so otroci pokojnika upravičeni:
- do ustnega ali pisnega pojasnila o dejstvu in vzroku smrti,
- do širših pojasnil o zdravstvenem stanju in poteku zdravljenja (v tem primeru le, če bolnišnica tako želi) in
- do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo tudi v delu, ki presega vsebino prejetih pojasnil o dejstvu in vzroku smrti.
Za uveljavitev pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, otrokom ni treba izkazati pravnega interesa, pač pa le, da je namen seznanitve zakonit.
O b r a z l o ž i t e v:
Obveščanje pokojnikovih ožjih družinskih članov o dejstvu in vzroku smrti je obveznost izvajalca zdravstvenih storitev, ki jo ima na podlagi devetega odstavka 45. člena ZPacP, pri čemer to velja ne glede na prepoved, ki jo je morebiti podal pacient za časa življenja. Torej je še toliko manj učinkovita prepoved, ki jo nasproti drugim upravičencem poda eden od upravičencev (npr. zakonec pokojnega). Med ožje družinske člane oziroma upravičence uvrščamo pokojnikovega zakonca, zunajzakonskega partnerja, partnerja iz istospolne partnerske skupnosti, starše, posvojitelje, stare starše, otroke, vnuke ter brate in sestre (2. člen ZPacP). Seveda izvajalec ni dolžan aktivno obveščati vseh, ampak le enega upravičenca. Na izrecno zahtevo pa je dolžan obvestiti vse. Obveščanje o dejstvu smrti in vzroku smrti obsega podatke o lokaciji in času smrti, ter osnovne podatke o vzrokih smrti, ki se jih na primer zapisuje na obrazec IVZ »zdravniško potrdilo o smrti in poročilo o vzroku smrti«. V skladu z načelom sorazmernosti je, če se upravičencem sporoči tudi kratka (ne podrobna!) epikriza. Seveda upravičenci na obravnavani pravni podlagi niso upravičeni do vsebinsko širših pojasnil ali do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo v delu, ki presega »podatke o dejstvu in vzroku smrti«.
Čeprav pokojnikov brat spada med zakonite dediče drugega dednega reda, v konkretnem primeru ne more uveljavljati širših upravičenj kot so opisana v prejšnjem odstavku s sklicevanjem na drugi odstavek 23. člena ZVOP-1, ker ga izključuje pokojnikov zakonec, ki je zakoniti dedič prvega dednega reda. Poleg tega brat tudi ni izkazal pravnega interesa.
Stric, teta in bratranec pokojnika v konkretnem primeru niso upravičeni do kakršnih koli pojasnil ali do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, toda ne zaradi podane prepovedi s strani pokojnikovega zakonca, pač pa zato, ker ne spadajo med upravičence po devetem odstavku 45. člena ZPacP, po 1. stavku drugega odstavka 42. člena ZPacP ali po drugem odstavku 23. člena ZVOP-1.
Na podlagi 4. stavka drugega odstavka 42. člena ZPacP bi bili brat, stric, teta in bratranec pokojnika upravičeni do širšega nabora podatkov ali dokumentacije, če bi izkazali pravni interes z ustrezno listino, vendar temu pogoju v konkretnem primeru niso zadostili.
Prepoved, ki jo pokojnikov zakonec poda po smrti pacienta torej nima nikakršnih pravnih učinkov na krog upravičencev ali vsebino njihovih upravičenj, ki jih imajo po zakonu ali po volji pacienta. Take pravice ZPacP ali drug zakon namreč ni predvidel. Teoretično bi lahko zakonec podal prepoved, ki bi učinkovala za čas po smrti pacienta samo v primeru, če bi bil pacient v času zadnje hospitalizacije privolitveno nesposoben, in bi imel zakonec po 37. oziroma 38. členu ZPacP pravico do nadomestne privolitve, ki vključuje tudi razpolaganje z osebnimi podatki.
Lepo vas pozdravljamo,Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka