Razkirtje podatkov o smrti oz. zdravniškega potrdila o smrti
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 13.04.2017Številka: 0712-1/2017/823
Kategorije: Zavarovalništvo, OP umrlih Spoštovani,pri Informacijskem pooblaščencu smo prejeli vaše vprašanje o tem (povzetek), kdo je pristojen za izdajo fotokopije »zdravniškega potrdila o smrti in poročila o vzroku smrti« zavarovalnicam ali posameznikom, ki dokument potrebujejo v zvezi z življenjskimi zavarovanji. Pri UE te dokumente sicer hranite v zbirki listin matičnega registra, niste pa originator teh dokumentov. Zanima vas tudi, ali lahko namesto kopije dokumenta izdate potrdilo oziroma izpis iz matičnega registra. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. 1. UE mora – na podlagi osmega odstavka v zvezi s 6. točko sedmega odstavka in šestim odstavkom 268. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1) – zavarovalnici na njeno pisno zahtevo posredovati kopijo izpolnjenega obrazca »zdravniško potrdilo o smrti in poročilo o vzroku smrti«, če so podatki v konkretni zavarovalni zadevi potrebni za izvajanje zavarovalne pogodbe oziroma za odločitev o zavarovalnem zahtevku.2. UE lahko – na podlagi drugega odstavka 23. člena ZVOP-1 – drugi osebi (zavarovanci, upravičenci iz zavarovanja) posreduje kopijo izpolnjenega obrazca »zdravniško potrdilo o smrti in poročilo o vzroku smrti«, (1) če je prosilec zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda v razmerju do umrlega, (2) če prosilec za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes in (3) če umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja podatkov.3. Zavarovalnica in druge osebe lahko kopijo dokumenta pridobijo tudi pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, kjer je dokument nastal in pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Pacientovi ožji svojci lahko pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti pridobijo kopijo dokumenta pod lažjimi pogoji, in sicer na podlagi 42. člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP). 4. Če je predmet zahteve izrecno določeno »zdravniško potrdilo o smrti in poročilo o vzroku smrti« oziroma so za zavarovalnico relevantni prav podatki o vzrokih smrti, redni izpis iz matičnega registra o smrti ne zadošča. O b r a z l o ž i t e v:1. Za razkritje osebnih podatkov na določenem dokumentu zakonitim uporabnikom je pristojen ali zavezan vsak upravljavec, ki z dokumentom razpolaga v izvirniku ali kopiji. Dejstvo, da je v vašem primeru ustvarjalec dokumenta drug upravljavec, ni relevantno. Seveda pa je zaradi verodostojnosti podatkov priporočljivo, da zakoniti uporabnik vloži zahtevo pri ustvarjalcu dokumenta. V konkretnem primeru upravne enote spadajo med zavezane upravljavce iz osmega odstavka 268. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1). To določbo je treba uporabljati v povezavi:- s 6. točko sedmega odstavka 268. člena ZZavar-1 (ta med zavezance uvršča vse upravljavce, torej tudi upravne enote),- šestim odstavkom 268. člena ZZavar-1 (ta določa vrsto podatkov, ki se lahko zbirajo in kamor spadajo tudi podatki o zdravstvenem stanju, ki so potrebni za »zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine oziroma zavarovalnine«) in- prvim odstavkom 268. člena ZZavar-1 (ta določa dopustne namene uporabe podatkov).Če zavarovalnica izkaže, da potrebuje podatke o vseh vzrokih smrti (glavni, posredni) za odločitev o zavarovalnem zahtevku iz življenjskega zavarovanja umrlega, je torej lahko upravičena do zahtevanega dokumenta, ki ga imate v zbirki listin matičnega registra. Brez namena prejudiciranja ali konkretnega odločanja o upravičenosti le pojasnjujemo, da je, glede na standardne zavarovalne pogoje, podatek o vzroku smrti zelo pomemben podatek pri odločanju o upravičenosti do zavarovalnine iz naslova osebnih zavarovanj.Več o pravicah zavarovalnic glede dostopa do osebnih podatkov lahko najdete na naši spretni strani s pomočjo iskalnika. Pri tem upoštevajte, da nekdanji ZZavar v razmerju do ZZavar-1 ni bistveno drugačen kar se tiče zbiranja osebnih podatkov. 2. Druge osebe (v praksi so to največkrat svojci umrlega) imajo zakonsko podlago za pridobitev podatkov v drugem odstavku 23. člena ZVOP-1. Tudi o tej pravni podlagi lahko na naši spletni strani najdete več že izdanih mnenj. Ni izključeno, da so do dokumenta upravičene tudi osebe, ki ne spadajo v krog oseb iz drugega odstavka 23. člena ZVOP-1, in sicer na podlagi privolitve, ki bi jo oseba podala pred smrtjo (gl. 29. člen Zakona o matičnem registru).3. Isti upravičenci lahko enake osebne podatke pridobijo tudi pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki je vir podatkov. V tem primeru so pacientovi ožji svojci do dokumenta upravičeni celo brez izkazovanja pravnega interesa – o tem gl. 42. člen ZPacP in že izdana mnenja v zvezi s tem.Z enakimi podatki razpolaga tudi NIJZ, saj jih pridobiva sistematično na podlagi posebnega zakona.4. Glede na relevantnost konkretnih vzrokov smrti, klasični izpis iz matičnega registra o smrti ne zadošča. Tak izpis pa bi zadoščal za dokazovanje dejstva in časa smrti določene osebe.5. Dodajamo še, da se že veljavna Splošna Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES, ki se bo začela uporabljati 25. 5. 2018 in takrat nadomestila ZVOP-1, ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb, ampak to področje prepušča nacionalnim predpisom. Zato po novem verjetno ni pričakovati bistvenih sprememb na tem področju. Lepo vas pozdravljamo,Pripravil:
mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.
samostojni svetovalec IP
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka