Pridobivanje OP s.p. fizičnih oseb od GURS
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 04.03.2015Številka: 0712-1/2015/641
Kategorije: GURS Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne 13. 2. 2015 in dne 17. 2. 2015 prejel vaši elektronski sporočili, v katerih navajate, da GURS izdaja potrdila – seznam nepremičnin in zbirne podatke o lastništvu nepremičnin (10. in 11. člen Pravilnika o vrstah in vsebini potrdil iz zbirke geodetskih podatkov ter o načinu izkazovanja podatkov), na katerih so tudi osebni podatki fizičnih oseb, saj gre za potrdila, pri katerih je oseba, kot lastnik vpisana v zemljiški kataster ali kataster stavb. Zastavlja se vam dilema glede izdajanja teh dveh potrdil za samostojne podjetnike (s. p.). V primeru, da so zahtevani podatki za Janeza Novaka s. p., ali lahko GURS izda potrdili le za samostojnega podjetnika ali tudi za Janeza Novaka, kot fizično osebo, kadar vlagatelj zahteve za izdajo potrdil, nima nobenega upravičenja do pridobitve teh podatkov? Samostojni podjetniki namreč ne uživajo toliko pravic kot »navadne« fizične osebe, zaradi varnosti pravnega prometa, saj odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi GURS, je urejena v 9. členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.Subjekti, ki v niso zajeti v tretjem odstavku 114. člena ZEN (lastnik nepremičnine za lastne nepremičnine, državni organi in notarji za izvajanje uradnih nalog, geodetska podjetja za izvajanje geodetskih storitev in druge osebe, če tako določa zakon), ne smejo vpogledati v podatke o lastnikih nepremičnin, ki so fizične osebe. Dejstvo, da ima nek posameznik v lasti nepremičnine, hkrati pa je tudi samostojni podjetnik, še ne pomeni, da postane lastništvo nepremičnin take fizične osebe javno dostopen podatek. Tretja oseba (npr. upnik) ima pravico dostopati do podatka o lastništvu nepremičnin fizične osebe šele, ko ima zato ustrezno podlago v zakonu (npr. zaradi izterjave dolga).Obrazložitev:Sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov je definirana v 3. točki 6. člena ZVOP-1 kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika (5. točka istega člena).Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodijo tudi GURS, je urejena v 9. členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.Pravilnik o vrstah in vsebini potrdil iz zbirk geodetskih podatkov ter o načinu izkazovanja podatkov (Uradni list RS, št. 69/12) je bil sprejet na podlagi drugega odstavka 5. člena in tretjega odstavka 115. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZEN.ZEN v svojem 114. členu določa, (1) da so zemljiški kataster, kataster stavb, register nepremičnin, evidenca državne meje in register prostorskih enot javne evidence. (2) Vsakdo ima pravico vpogledati v podatke in pridobiti podatke iz navedenih javnih evidenc o posameznih parcelah, stavbah in delih stavb ali o posamezni nepremičnini, ki so ob vpogledu vpisani kot zadnji vpisani podatki, pri čemer pa lahko glede lastnika pridobi le podatke o imenu in priimku, naslovu stalnega prebivališča ter o letnici rojstva. (3) Vsakdo ima pravico vpogledati v podatke in pridobiti zbirne podatke o tem, pri katerih parcelah, stavbah ali delih stavb je vpisan kot lastnik. Pravico vpogledovati v podatke in pridobiti zbirne podatke o lastništvu parcel, stavb in delov stavb imajo tudi državni organi in notarji za izvajanje uradnih nalog, geodetska podjetja z dovoljenjem za izvajanje geodetskih storitev pa za namene izvajanja geodetskih storitev po predpisih, ki urejajo geodetsko dejavnost in evidentiranje nepremičnin. Druge osebe lahko vpogledujejo v podatke in pridobijo zbirne podatke o lastništvu parcel, stavb in delov stavb, če tako določa zakon. (4) Vpogled v podatke o zemljiščih, evidentiranih v zemljiškem katastru, o stavbah in delih stavb, evidentiranih v katastru stavb in o nepremičninah, evidentiranih v registru nepremičnin, je brezplačen.Ustavno sodišče RS je razveljavilo prvi in drugi odstavek 114. člena ZEN, kolikor določata javnost zemljiškega katastra in katastra stavb v delu, ki se nanaša na podatke o lastniku, če gre za fizično osebo (Ur.l. RS, št. 65/2007 Odl.US: U-I-464/06-13). Razveljavitev prvega in drugega odstavka 114. člena ZEN vpliva na javnost podatkov o lastnikih nepremičnin. Podatke o lastnikih nepremičnin, ki so fizične osebe (ime in priimek, naslov stalnega prebivališča in leto rojstva) lahko zakonito pridobijo izključno subjekti iz 3. odstavka 114. člena ZEN:- lastnik nepremičnine – o lastnih nepremičninah,- državni organi in notarji – za izvajanje uradnih nalog,- geodetska podjetja – za izvajanje geodetskih storitev,- druge osebe – če tako določa zakon.Subjekti, ki v niso zajeti v tretjem odstavku 114. člena ZEN, ne smejo vpogledati v podatke o lastnikih nepremičnin, ki so fizične osebe. Dejstvo, da ima nek posameznik v lasti nepremičnine, hkrati pa je tudi samostojni podjetnik, še ne pomeni, da postane lastništvo nepremičnin take fizične osebe javno dostopen podatek. Tretja oseba (npr. upnik) ima pravico dostopati do podatka o lastništvu nepremičnin fizične osebe šele, ko ima zato ustrezno podlago v zakonu (npr. zaradi izterjave dolga).Informacijski pooblaščenec v zaključku pojasnjuje še, da ZVOP-1 varuje osebne podatke posameznikov (fizičnih oseb), ne pa tudi osebnih podatkov samostojnih podjetnikov. Osebni podatek je v skladu s 1. točko 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik je v skladu z 2. točko 6. člena ZVOP-1 določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.Informacijski pooblaščenec se je zato do vašega vprašanja, v skladu z načelom zakonitosti, opredelil le v tistem delu, ki sodi v okvir njegovih pooblastil, za katera ima neposredno podlago v 2. členu Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; ZInfP). Pooblaščenec lahko namreč zakonitost obdelave osebnih podatkov presoja izključno z vidika določb ZVOP-1 in ostalih predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Obdelava podatkov samostojnih podjetnikov torej ne sodi v pristojnost Informacijskega pooblaščenca, zato se do vprašanja v tem delu ni opredelil.Prijazen pozdrav.Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,pooblaščenka