Pridobitev podatkov o novem lastniku stanovanja s strani upravnika
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 07.07.2009Številka: 0712-306/2009/2
Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo Spoštovani,
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem pojasnjujete, da je … Ljubljana d.d kot upravnik večstanovanjske stavbe pridobil informacijo, da je lastnica določenega stanovanja umrla, stanovanje pa ni bilo predmet dedovanja. Sprašujete, ali ste kot upravnik od pristojnega davčnega urada upravičeni zahtevati kopijo dokumenta, iz katerega bi bil razviden prenos lastništva stanovanja pokojne na novega lastnika.
Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
Pooblaščenec pojasnjuje, da ni našel pravne podlage, ki bi davčnemu organu dovoljevala, da vam posreduje podatke o morebitnem novem lastniku stanovanja.
Pooblaščenec pa opozarja še na 221. člen Zakona o dedovanju, ki določa, da če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Glede vprašanja dedovanja dotičnega stanovanja se lahko torej kot oseba z določenim pravnim interesom obrnete na pristojno sodišče, ki bo (v kolikor stanovanje ni bilo prodano pred smrtjo lastnice) izdalo nov sklep o dedovanju, s katerim bo razrešeno vprašanje lastništva stanovanja.
O b r a z l o ž i t e v:
Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, kamor spada tudi … Ljubljana d.d., je opredeljena v prvem odstavku 10. člena ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
Specialni zakon v smislu prvega odstavka 10. člena ZVOP-1 glede pridobivanja osebnih podatkov s strani davčnih organov je Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 112/06; v nadaljevanju ZDavP-2). ZDavP-2 v 15. členu določa, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. V 18. členu ZDavP-2 nadalje določa, da sme davčni organ podatke, ki so davčna tajnost, razkriti tretjim osebam le na podlagi pisnega soglasja davčnega zavezanca, ali če je s tem zakonom tako določeno.
Ker … Ljubljana d.d. po podatkih znanih Pooblaščencu ne razpolaga s pisnim soglasjem pokojne ter, ker tudi ZDavP-2 ne vsebuje določil, ki bi vam dovoljevala pridobivanje podatkov o trenutnem lastniku stanovanja, Pooblaščenec zaključuje, da ni našel pravne podlage, ki bi davčnemu organu dovoljeval posredovanje osebnih podatkov o morebitnem pravnem poslu med pokojno lastnico in novim lastnikom stanovanja.
Po mnenju Pooblaščenca veljavna ureditev, po kateri vam zaradi varovanja davčne tajnosti davčni urad niti v primeru, kot ga opisujete, ne sme posredovati potrebnih osebnih podatkov novega lastnika, z vidika varnosti pravnega prometa ni najbolj primerna. Na to dejstvo bomo opozorili tudi pripravljavca sprememb ZDavP-2.
Pooblaščenec pa vas v zaključku opozarja še na določila Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15-645/1976 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZD) glede pozneje najdenega premoženja. ZD v 221. členu namreč določa, da če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Glede na dejstvo, da pokojničino stanovanje ni bilo predmet dedovanja v zapuščinski obravnavi, ter v kolikor stanovanje ni bilo prodano pred smrtjo lastnice, bi se lastništvo dotičnega stanovanja lahko razrešilo na podlagi novega sklepa o dedovanju. Pooblaščenec vam tako svetuje, da se glede tega, kot oseba z določenim pravnim interesom, obrnete na pristojno sodišče.
Prijazen pozdrav,
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka