Pridobitev osebnih podatkov lastnika vozila, ki moti posest
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 11.06.2006Številka: 0712-20/2006/2
Kategorije: Uradni postopki Spoštovani,v telefonskem razgovoru dne 18.5.2005 ste nam zastavili sledeče vprašanje:kako naj pridobite podatke o lastniku vozila, ki moti vašo posest?Uvodoma vas opozarjamo, da lahko zavezujoča mnenja glede posameznih določb zakona daje le Državni zbor RS, zavezujoče odločitve v konkretnih primerih pa so v pristojnosti sodišč. Zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi sedme točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. in 18. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Na podlagi 202. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 25/06 – UPB3) Ministrstvo za notranje zadeve vodi evidenco registriranih vozil, ki vsebuje tudi osebne podatke o lastnikih vozil. Posredovanje podatkov iz te evidence (baze podatkov), se v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 šteje za obdelavo osebnih podatkov. Osebni podatki pa se lahko obdelujejo le, če obstaja za to pravna podlaga. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi Ministrstvo za notranje zadeve, so določene v 9. členu ZVOP-1. Za vaš primer je relevantna le pravna podlaga določena v prvem odstavku 9. člena, to je določenost v zakonu. Zakon mora določiti, da se določeni osebni podatki lahko posredujejo. Kot je znano Informacijskemu pooblaščencu, obstoječa zakonodaja ne omogoča, da bi Ministrstvo za notranje zadeve, kot upravljavec evidence registriranih vozil, posredoval osebne podatke o lastniku vozila fizični osebi, ki še ne razpolaga z izvršilnim naslovom (pravnomočna sodna odločba, notarski zapis, sodna poravnava itd.). Informacijski pooblaščenec pa še dodatno primeroma pojasnjuje, da lahko posredovanje osebnih podatkov iz evidence registriranih vozil, pridobijo sledeče osebe:1. Odvetnik na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, s spremembami in dopolnitvami), ki določa, da je odvetnik upravičen od upravljavcev zbirk podatkov zahtevati posredovanje osebnih podatkov, kadar jih potrebuje za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke.2. Detektiv na podlagi 10. člena Zakona o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 7/2003), ki v 10. členu nalaga upravljavcem da detektivu, pod določenimi pogoji, posredujejo podatke o lastniku vozila.Na podlagi zgoraj navedenega torej menimo, da vam Ministrstvo za notranje zadeve ni dolžno posredovati osebnih podatkov o lastniku vozila iz evidence registriranih vozil. To lahko po vašem pooblastilu stori odvetnik na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu in pa detektiv na podlagi 10. člena Zakona o detektivski dejavnosti, seveda ob vseh, v navedenih določbah izpolnjenih pogojih.Tudi navedena določba ZOdv v konkretnem primeru predstavlja zakonsko podlago za poizvedovanje odvetnika o osebnih podatkih vaše stranke. Ob tem pa Pooblaščenec vendarle opozarja, da je upravljavec osebnih podatkov upravičen oziroma dolžan posredovati zahtevane podatke odvetniku le, če ta izkaže, da so zahtevani osebni podatki nujni za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke. Odvetnik mora za pridobitev osebnih podatkov, poleg določbe II. odst. 10. čl. ZOdv, navesti ustrezno pravno podlago, npr. določbo t. i. "področnega zakona" (npr. Zakon o izvršbi in zavarovanju ipd.), izkazati pooblastilno razmerje v posamični zadevi (priložiti kopijo strankinega pooblastila), izkazati pa mora tudi potrebo po tem podatku glede konkretnega procesnega dejanja v okviru zastopanja. Slednjo izkaže tako, da navaja podatke o konkretni zadevi, ki teče pred sodiščem ali drugim organom, da ima v tej zadevi mandat za zastopanje ter tako, da navaja konkretno procesno dejanje, za katero potrebuje določene osebne podatke. Vse navedeno odvetnik praviloma dokaže z ustreznimi listinami (npr. pooblastilo, zahteva sodišča po dopolnitvi vloge ...). V kolikor upravljavec osebnih podatkov odvetniku posreduje osebne podatke, ne da bi odvetnik na zgoraj opisan način izkazal, da zahtevane podatke nujno potrebuje za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke, bi morda lahko šlo za kršitev določb ZVOP-1 s strani upravljavca osebnih podatkov. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec:Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,pooblaščenka