Prevzem e-poštnega predala
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 14.05.2007Številka: 0712-444/2007/2
Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani,
prejeli smo vašo elektronsko pošto, v kateri pojasnjujete, da je direktorica potem, ko vas je podjetje zaradi sodnega postopka s sklepom »poslalo domov«, vaš elektronski naslov prenesla na svoj računalnik, ne da bi vam omogočila, da svoje kontakte o tem sploh obvestite. Menite, da je direktorica posegla v vaše elektronsko komuniciranje, oz. ga je preprečila in sprašujete, kaj lahko storite.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje. Osebni podatek je v skladu s 1. tč. 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen.Posameznik je v skladu z 2. tč. 6. člena ZVOP-1 določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.Zbirka osebnih podatkov je v skladu s 5. tč. 6. člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.Uvodoma je potrebno poudariti, da se »pravice zasebnosti«, ki so določene od 35. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06) dalje, pogosto povezujejo. Glede na vaše vprašanje je klasičen takšen primer nedavna odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Copland v. Združeno kraljestvo. V tem primeru je sodišče delavki priznalo širok krog pravice do zasebnosti in presodilo, da je delodajalec neupravičeno posegal v njeno zasebnost. Ključni element sodbe je, da delavka ni bila v naprej opozorjena, kdaj in v kakšnih primerih lahko delodajalec nadzira e-pošto. Kot so zapisali avtorji Komentarja Ustave Republike Slovenije (ur. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana 2002, str. 395 in dalje, v nadaljevanju Komentar Ustave), predmet varstva 37. člena Ustave ni zgolj sama vsebina komunikacije, temveč vsi podatki, ki so integralni del te komunikacije, kar je predvsem pomembno pri komuniciranju preko računalniških omrežij (npr. elektronska pošta), kjer se tvori vrsta tovrstnih podatkov. Varovana torej ni zgolj vsebina komunikacije, temveč tudi podatki, povezani z njo – gre za t. i. prometne podatke. Pri uporabi telefona se je celo izoblikovalo stališče, da pravnega varstva ne zasluži zgolj sama vsebina pogovora, ampak tudi vsi podatki, povezani s telefonsko komunikacijo, kot so npr. spremljanje klicanih številk z določenega telefona, čas klica in trajanje pogovora. Avtorji Komentarja Ustave so še navedli, da je z ustavnega vidika to argumentacijo mogoče prenesti na občevanje preko računalniških omrežij. Pooblaščenec pri tem opozarja, da se v tem delu pravica do zasebnosti iz 37. člena Ustave RS (varstvo tajnosti pisem in drugih občil) povezuje tudi s pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS, saj v konkretnem primeru prometni podatki veljajo za zbirko osebnih podatkov, katere »zasebnost« varuje 38. člen Ustave RS.Na podlagi vsega navedenega je torej potrebno ugotoviti, da ZVOP-1 varuje osebne podatke, torej prometne podatke, ne pa tudi tistega dela komunikacije, ki se nanaša na samo vsebino. Pooblaščenec je v zgornjih izvajanjih želel zgolj okvirno predstaviti ta del varovanja pravice do zasebnosti, ki pa ga kot državni organ ne more nadzirati, oz. varovati.V vašem elektronskem sporočilu manjka ključni element, ki bi ponudil odgovor na vprašanje, ali je direktorica ravnala skladno z ZVOP-1 (Pooblaščenec ponovno opozarja zgolj na prometne podatke, ki so del komuniciranja in do katerih se lahko opredeljuje, ne pa na vsebino komuniciranja) ali ne, in sicer, ali je bil vaš elektronski naslov namenjen za izključno »službene« zadeve (torej, ali ste bili s tem seznanjeni). Če je bil vaš naslov namenjen za izključno službene zadeve, boste direktorici težko dokazali kršitev po ZVOP-1, saj bi se vi kot zaposleni v podjetju morali zavedati, da uporabljate službeni elektronski naslov za izključno službene potrebe. To seveda ne pomeni, da nimate pravice do zasebnega komuniciranja med delovnim časom, vendar pa boste težko zahtevali pravico do zasebnosti preko službenega elektronskega naslova, torej, da vam direktorica (ta je navsezadnje tudi zakonita zastopnica gospodarske družbe, ki je imetnik elektronskega naslova) ne bi mogla vpogledati v elektronski predal. V nasprotnem primeru, torej, če z namenom uporabe elektronske pošte niste bili seznanjeni in tudi niste dali svoje osebne privolitve za vpogled v elektronsko pošto, bi bil lahko vpogled v vaše prometne podatke (torej, kdo vam je elektronsko pošto poslal, komu ste jo poslali vi …) v nasprotju z ZVOP-1, tako kot bi takšna ugotovitev najverjetneje izhajala tudi iz zgoraj navedene odločitve ESČP.
Če torej menite, da je direktorica kršila pravico do varstva osebnih podatkov, lahko vložite prijavo pri Informacijskem pooblaščencu. Vzorec prijave najdete na spletni strani Pooblaščenca http://www.ip-rs.si/index.php?id=426, v primeru, če menite, da vam je direktorica kršila tudi širši del pravice do zasebnosti (vpogled v vsebino vaše elektronske komunikacije), pa lahko vložite odškodninsko tožbo na sodišču.
S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenecNataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,pooblaščenka