Potrdilo o (ne)prebrani elektronski pošti
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 29.12.2010Številka: 0712-2/2010/2335
Kategorije: Delovna razmerja, Elektronska pošta Informacijski pooblaščenec je 16.12.2010 prejel vaš dopis, kjer sprašujete, ali lahko delodajalec od uslužbenca zahteva poročilo o prejeti elektronski pošti.
Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZustS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
Poštni odjemalci načeloma omogočajo pošiljatelju elektronskih sporočil (če seveda izbere to opcijo) samodejno obveščanje o tem, da je prejemnik zares prejel oziroma prebral elektronsko sporočilo. Gre torej za sistem obveščanja. Vendar pa ima prejemnik diskrecijsko pravico, da sistem za obveščanje zaobide in pošiljatelju ne posreduje informacije o tem ali je sporočilo zares prejel ali ne.
Pooblaščenec meni, da je podatek o odzivnosti zaposlenih z vidika delodajalca pomemben za organizacijo dela, na drugi strani daje tudi informacijo o izpolnjevanju delovnih obveznosti delavca, njegova obdelava je tako dopustna po določbah ZDR.
Večina odjemalcev za elektronsko pošto (to so programi, ki omogočajo branje elektronske pošte, med bolj znanimi so Microsoft Outlook, Lotus Notes, Mozilla Thunderbird, idr.) pošiljatelju elektronskega sporočila omogoča, da je v trenutku, ko naslovnik prejme sporočilo, o tem obveščen. Naslovnik ima v takšnem primeru praviloma možnost, da se odloči ali naj program samodejno obvesti pošiljatelja elektronskega sporočila ali pa naj tega ne stori.
Načeloma gre za diskrecijsko pravico delodajalca oziroma za stvar dogovora ali celo internega pravilnika znotraj posamezne delovne organizacije. Delodajalec namreč lahko določi pravila glede roka odzivnosti in reševanja zadev, saj je za organizacijo dela pomembno, ali in kako hitro se zaposleni odzivajo na prejeta sporočila, obvestila in druge vloge notranjih in zunanjih strank. Podatek o tem, ali je delavec sporočilo odprl ali ne, je tako po mnenju Pooblaščenca dopustno obdelovati na podlagi določil Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in nadaljnji; ZDR – 46. člen)
Prijazen pozdrav,
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka