Posredovanje zdravstvene dokumentacije umrle osebe muzeju
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 20.05.2008Številka: 0712-440/2008/2
Kategorije: OP umrlih Spoštovani,
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 17. 4. 2008 prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem nas sprašujete, ali lahko ... muzeju na njegovo zahtevo posredujete zdravstveno dokumentacijo pokojne dr. .... Zaprosilu ste priložili tudi prošnjo omenjenega muzeja.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:
Izvirne zdravstvene dokumentacije dr. Ljube Prenner ni dopustno posredovati muzeju.
Muzeju je dopustno posredovati le osebne podatke, ki jih ta dokumentacija vsebuje (npr. v obliki fotokopije).
O b r a z l o ž i t e v:
1. Glede na določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1, se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spadajo tudi izvajalci zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov (npr. zbiranje, urejanje, posredovanje, sporočanje, vpogled, razkrivanje) in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon (ZVOP-1 ali katerikoli drug zakon). Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
Pooblaščencu ni znan zakon (ali pogojno drug predpis) v smislu prvega odstavka 9. člena ZVOP-1, ki bi izrecno omogočal posredovanje zdravstvene dokumentacije muzeju.
2. Ne glede na navedbe v prejšnji točki, Pooblaščenec meni, da osebni podatki, ki jih vsebuje zdravstvena dokumentacija dr. Prennerjeve, spadajo v kategorijo nevarovanih osebnih podatkov, saj je od smrti dr. Prennerjeve (15. 9. 1977) minilo že več kot 10 let. Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06; ZVDAGA) namreč v 65. členu določa, da postane javno arhivsko gradivo, ki vsebuje občutljive osebne podatke dostopno za uporabo 75 let po svojem nastanku ali deset let po smrti osebe, na katero se nanaša, če je datum smrti znan. Čeprav zdravstvena dokumentacija, s katero razpolagate, (še) nima statusa javnega arhivskega gradiva, ni razloga, da ne bi bila v konkretnem primeru mogoča analogna uporaba omenjene določbe 65. člena ZVDAGA. Tako je potrebno zastopati stališče, da osebni podatki v zdravstveni dokumentaciji dr. Prennerjeve ne uživajo absolutnega varstva in jih je zato dopustno razkriti javnosti, torej tudi muzeju. Če bi arhiv omogočil uporabo (kar vključuje razkritje vsebine) zdravstvene dokumentacije na podlagi zakona, lahko to stori tudi drug upravljavec, ki (še) razpolaga s to dokumentacijo in je od smrti pacienta preteklo deset let.
3. V konkretnem primeru je potrebno ločiti dve pojavnosti: osebne podatke kot take (nematerializirana kategorija) in zdravstveno dokumentacijo, kot nosilca osebnih podatkov. Predmet varstva oziroma urejanja ZVDAGA je dokumentarno gradivo, predmet varstva oziroma urejanja ZVOP-1 pa so osebni podatki. Navedeno pomeni, da je muzeju ali komurkoli drugemu dopustno razkriti oziroma posredovati le osebne podatke (npr. prepis, fotokopijo, faksimile reprodukcijo) ne pa tudi zdravstvene dokumentacije v izvirniku. Slednjega na podlagi določb ZVDAGA (npr. 34., 36., 38., 39. in 40. člen) kot upravljavec v javnem sektorju ne smete uničiti (kot bi to morebiti izhajalo iz določb Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva), pač pa ste ga dolžni izročiti arhivu, če bo v posebnem postopku opredeljeno oziroma izločeno kot arhivsko gradivo. Obravnavano gradivo najverjetneje izpolnjuje pogoj »trajne vrednosti za znanost in kulturo« iz 2. člena ZVDAGA.
Ni odveč omeniti, da ima muzej kasneje možnost, da od pristojnega arhiva pridobi izvirno zdravstveno dokumentacijo za potrebe npr. izvedbe občasne razstave.
4. Pooblaščenec ni pristojen za dajanje mnenj oziroma razlago predpisov s področja ravnanja z dokumentarnim in arhivskim gradivom v delu, ki se ne navezuje na varstvo osebnih podatkov. Glede tovrstnih vprašanj se je potrebno obrniti na Arhiv RS ali še bolje na Pokrajinski arhiv Maribor, ki pokriva področje upravne enote Slovenj Gradec.
5. Opozarjamo na novo ureditev glede ravnanja z zdravstveno dokumentacijo umrlih pacientov, ki bo na podlagi Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP) začela veljati 26. 8. 2008 (gl. zlasti 42. člen). Kljub nekaterim novostim, ta ureditev ne bo posegla na stališče v prejšnjih točkah.
Neposredna povezava na ZVDAGA:
http://www.uradni-list.si/1/content?id=72425&part=u&highlight=arhivih
Neposredna povezava na ZPacP:
http://www.uradni-list.si/1/content?id=84936&part=u&highlight=pacientovih
Lepo vas pozdravljamo,
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka