Posredovanje podatkov o lastniku vozila
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 06.07.2014Številka: 0712-1/2014/2355
Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Spoštovani,
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, ali lahko odvetnik iz Kopra dostopa do podatkov o lastniku motornega vozila na osnovi registrske številke in jih uporablja oz. posreduje propadli družbi, ki nima koncesije, za pobiranje parkirnine na Hrvaškem? Sprašujete, na osnovi katerih pooblastil lahko to počne.
Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Pooblaščenec meni, da mora odvetnik za pridobitev osebnih podatkov nedvoumno izkazati pooblastilno razmerje v posamični zadevi, vključno z mandatom za zastopanje ter navesti tudi konkretno procesno dejanje, za katerega se osebni podatki potrebujejo. Vse navedeno odvetnik praviloma dokaže z ustreznimi listinami (npr. pooblastilo za zastopanje, pravnomočna sodba, dokazilo, da podatkov za začetek postopka na drugačen način ni mogel pridobiti, ...).
Pooblastilo iz 10. čl. Zakona o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/93, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZOdv) je po mnenju Pooblaščenca namenjeno čim bolj učinkovitemu zastopanju stranke pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in ga nikakor ni mogoče zožiti zgolj na poizvedovanje in pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc. Upravljavec osebnih podatkov je dolžan presojati v vsakem konkretnem primeru, ali zahteva odvetnika za posredovanje osebnih podatkov izpolnjuje vse zakonske kriterije. V kolikor je zahteva popolna, je upravljavec zbirke osebnih podatkov zahtevane osebne podatke odvetniku dolžan posredovati.Pooblaščenec uvodoma poudarja, da je odvetništvo ustavna kategorija, saj je upoštevajoč določilo 1. odstavka 137. člena Ustave RS kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon. Skladno s takšnim ustavnim položajem odvetništva ZOdv določa pravice in dolžnosti odvetnikov pri opravljanju njihovega poklica, pri čemer določa tudi njihova posebna pooblastila pri pridobivanju osebnih podatkov. Slednje ZOdv ureja v 10. členu. Ta v 1. odstavku določa, da so, ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika.
Odvetnik je v skladu z zgoraj navedenim upravičen brezplačno zahtevati podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Upravljavec zbirke osebnih podatkov je dolžan pred posredovanjem osebnih podatkov najprej preveriti, ali ima odvetnik ustrezno pooblastilo za zastopanje stranke v konkretni posamični zadevi (torej ne zadostuje splošno pooblastilo) in ali je odvetnik navedel oziroma izkazal, da so konkretni zahtevani podatki dejansko potrebni in primerni za opravljanje konkretnih dejanj v tej posamični zadevi, ki teče pred sodiščem ali drugim organom. V kolikor je zahteva odvetnika popolna (izpolnjuje vse kriterije), je upravljavec zbirke osebnih podatkov zahtevane osebne podatke odvetniku dolžan posredovati, saj ima v prvem odstavku 10. člena ZOdv zakonsko podlago za njihovo pridobitev.
Edina omejitev po vsebini oziroma vrsti osebnih podatkov, ki jih je odvetnik upravičen pridobiti, je določena v 2. odstavku 10. člena ZOdv in se nanaša le na tiste osebne podatke, ki so na podlagi posebnih oziroma drugih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom (npr. podatki v dosjejih tajnih služb).
V danem primeru je torej od konkretnih okoliščin primera odvisno, ali ima odvetnik pravico zahtevati osebne podatke lastnika avtomobila. Bistveno pri tem je vprašanje, za kakšne vrste zatrjevane obveznosti gre. Pooblaščenec ocenjuje, da gre v danem primeru za upniško dolžniško razmerje, ki izvira iz določb o najemni oz. zakupni pogodbi, urejeni v 10. poglavju Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 97/07 – UPB1, v nadaljevanju OZ). Pri tem Pooblaščenec poudarja, da ni v njegovi pristojnosti odločanje ali podajanje vrednostnih sodb o protipravnosti oz. (ne)utemeljenosti upnikovega zahtevka. O tem in o potencialnih vračilih neupravičeno pridobljene koristi zaradi protipravnega pobiranja parkirnine lahko odloči le pristojno sodišče. Z vidika posredovanja osebnih podatkov je pravno relevantno predvsem dejstvo, da lahko upnik izpolnitev celotne obveznosti načeloma zahteva le od lastnika vozila in za izterjavo potrebuje podatke, ki mu omogočiajo vložitev popolne zahteve.
Registracijo vozil ureja Zakon o motornih vozilih (Ur. l. RS, št. 106/2010, v nadaljevanju ZMV ), ki v 28. čl. določa, da je registracija vozila vpis podatkov o registrski oznaki ter posameznih podatkov o vozilu in lastniku vozila v evidenco registriranih vozil. Evidenco registriranih vozil v skladu z 62. čl. ZMV vodi Ministrstvo, pristojno za promet. Evidenca v skladu s 3. odst. 63. čl. ZMV vsebuje vse podatke o posameznem vozilu, ki morajo biti navedeni na prometnem dovoljenju, njegovi registraciji, izdanem prometnem dovoljenju, lastniku vozila ali osebi, na katero je vozilo registrirano, tehničnih pregledih, obveznem zavarovanju in druge podatke. Podatki o lastniku vozila ali osebi, na katero je vozilo registrirano, vsebujejo njeno osebno ime oziroma firmo, EMŠO oziroma matično številko ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža. Podatke v evidenco vnašajo registracijske organizacije (upravne enote in strokovne organizacije, ki opravljajo tehnične preglede vozil ali identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozil, ter pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za dejavnost prodaje vozil, in jih za registracijo vozil pooblasti Javna agencija RS za varnost prometa).
Glede na to, da za podatke o lastništvu vozila, kolikor je znano Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju Pooblaščenec), noben posebni zakon ne določa omejitev v smislu 2. odstavka 10. člena ZOdv, se tudi za vprašanja posredovanja podatkov iz evidence registriranih vozil odvetniku smiselno uporabljajo zgoraj navedena določila ZOdv, konkretno 1. odstavek 10. člena. Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotavlja, da mora Ministrstvo, pristojno za promet, v vsakem konkretnem primeru, presoditi ali gre za obveznost dolžnika ali ima odvetnik ustrezno pooblastilo za zastopanje v konkretni zadevi in ali obstaja potreba po konkretnem osebnem podatku v okviru zastopanja v konkretni zadevi, ki teče pred sodiščem ali drugim organom (odvetnik mora torej povedati npr. opravilno številko spisa, ki ga vodi sodišče, ki odloča v sporu, priložiti poziv sodišča, ki od stranke zahteva dodatne dokaze in podatke…). Če so vsi navedeni pogoji izpolnjeni, Ministrstvo za promet ima zakonsko podlago za posredovanje osebnih podatkov o lastništvu vozila odvetniku upnika, sicer pa ne.
Prijazen pozdrav,
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka