Podatki o sosedu
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 03.09.2007Številka: 0712-788/2007/2
Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo Spoštovani,
prejeli smo vaše elektronsko sporočilo, z dne 25.8.2007.
Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07 – ZUstS-A ter 67/07 – ZVOP-1A, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:
Ali imate pravico izvedeti informacijo o tem, kdo stanuje v sosednjem stanovanju, če stanovalec na vrata ne napiše svojega imena? Ob tem navajate, da vam, je upravnik večstanovanjske zgradbe dejal, da nima podatkov in, da sploh ne zbira podatkov o stanovalcih.
Informacijski pooblaščenec je v podobnih primerih že podal nekaj mnenj, zato nam dovolite, da vam v odgovoru na vaše vprašanje širše pojasnimo nekatera dejstva, pomembna za razumevanje odgovora na vaše vprašanje.
Osebni podatek po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila in ne nazadnje pa tudi številka stanovanja), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.
3. in 5. alineja prvega odstavka 50. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, v nadaljevanju SZ-1) določata, da ima upravnik pristojnost sestaviti obračun stroškov upravljanja večstanovanjske stavbe in stroške razdeli med etažne lastnike ter sprejema plačila etažnih lastnikov na podlagi mesečnega obračuna in plačuje obveznosti iz pogodb, sklenjenih s tretjimi osebami.
Iz izpostavljenih določb tretje in pete alineje prvega odstavka 50. člena ZVOP-1 ter ob upoštevanju določbe 66. člena SZ-1, ki določa, da mora upravnik vsakemu etažnemu lastniku mesečno izstaviti obračun stroškov in, da mora v obračunu stroškov ločeno prikazati vsak strošek obratovanja in vzdrževanja ter upravniških storitev za celotno večstanovanjsko stavbo in delež posameznega etažnega lastnika, na katerega je obračun naslovljen, višino mesečnega vplačila v rezervni sklad in morebitna druga vplačila naslovnika ter stanje rezervnega sklada za celotno večstanovanjsko stavbo, lahko ugotovimo, da upravnik ima pravno podlago za zbiranje podatkov o številu stanovalcev v posamezni večstanovanjski zgradbi. Natančen obračun stroškov (na primer porabe vode) iz skupnih odjemnih mest, namreč lahko upravnik pripravi samo ob razpolaganju s podatkom o skupnem številu stanovalcev, ki na odjemnem mestu (praviloma v večstanovanjski stavbi) trošijo posamezno dobrino.
Povedano pomeni, da upravnik razpolaga s podatki o lastnikih stanovanj, poleg tega pa zbira samo še podatke o številu oseb v posamezni stanovanjski enoti znotraj večstanovanjske zgradbe in ni nujno, da tudi dejansko pozna vsakega stanovalca. Lastnik stanovanja je razviden iz zemljiške knjige, ki je javna knjiga in kot taka dostopna na vpogled pri (po legi nepremičnine) pristojnem okrajnem sodišču. Izpostavljene zakonske določbe se namreč nanašajo zgolj na etažne lastnike, kar pa stanovalci nujno niso. V posameznem stanovanju namreč lahko prebiva tudi oseba, ali osebe, ki niso etažni lastniki stanovanja, pač pa souporabniki, najemniki ali souporabniki stanovanja poleg najemnika. V kolikor so stanovalci z lastnikom stanovanja v najemnem razmerju, kar pa ni nujno, je potrebno izpostaviti 24. člen SZ-1, ki določa, da mora etažni lastnik ob sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe takoj obvestiti upravnika in mu sporočiti ime najemnika in število oseb, navedenih v najemni pogodbi. Do trenutka obvestila se šteje, da je dolžnik vseh terjatev iz naslova upravljanja večstanovanjske stavbe sam etažni lastnik.
Vendar pa navedeno ne pomeni, da lahko upravnik večstanovanjske stavbe ostalim stanovalcem te podatke tudi posreduje. Eden osnovnih principov za obdelavo osebnih podatkov (kamor seveda sodi tudi njihovo posredovanje) v zasebnem sektorju je namreč osebna privolitev, zato je treba dosledno upoštevati voljo tistega stanovalca večstanovanjske zgradbe, ki svojega imena in priimka ne želi javno objaviti na vratih oz. vhodu v svoje stanovanje oz. na zvoncu pred vhodom v večstanovanjsko zgradbo. Pooblaščenec zato meni, da nimate nikakršne pravne podlage, da mimo volje svojega soseda pridobite podatke o njem, niti za to Pooblaščenec ne vidi razumnega razloga.
Prijazen pozdrav,
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka