Podatki o komunikaciji za prekrške
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 24.01.2013Številka: 0712-8/2013
Kategorije: Telekomunikacije in pošta Na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju: Pooblaščenec) ste naslovili dopis, v katerem navajate, da je v postopku zoper obdolženega zaradi storitve prekrška po členu 35/5 Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/2012, v nadaljevanju ZPrCP), okrajno sodišče zahtevalo izpis dohodnih in odhodnih klicev z določene telefonske številke, katere imetnik naj bi bil obdolženi, za določen dan in časovno obdobje. Sodišče navaja, da ima v skladu z 8. alinejo prvega odstavka 67. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/2011 – UPB8, v nadaljevanju ZP-1) glede nosilcev elektronskih podatkov pravico uporabiti določilo 143. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/2012 – UPB8), v zvezi s četrtim odstavkom 45. člena ZP-1. Nadalje sodišče navaja, da gre za ugotavljanje dejstev in dopolnitev dokaznega postopka, le-ta poteka po pravilih rednega sodnega postopka. V takem primeru ima prekrškovni organ, v skladu s trinajstim odstavkom 65. člena ZP-1, položaj predlagatelja v rednem sodnem postopku. Po navedbah sodišča ste dolžni v skladu s četrtim odstavkom 45. člena ZP-1 in 143. člena ZKP posredovati izpise telefonskih klicev za predmetni dan in časovno obdobje. Prosite za mnenje, ali ste kot operater dolžni posredovati izpis klicev za določeno telefonsko številko okrajnemu sodišču za potrebe postopka sodnega varstva zaradi storitve prekrška po Zakonu o pravilih cestnega prometa. Gre za podatke, ki se hranijo na podlagi 163. člena ZEKom-1 (t. i. zbirki data retention), nameni, posredovanje in ostali vidiki obvezne hrambe podatkov o prometu elektronskih komunikacij pa so določeni v ZEKom-1.
V nadaljevanju vam na podlagi prej navedenega in na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št 113/05 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje.
Okoliščine, ki spremljajo komunikacijo, npr. podatki o dohodnih in izhodnih klicih, so deležne varstva po 37. členu Ustave RS, kot je odločilo Ustavno sodišče RS v odločbi Up-106/05.
Poseg v komunikacijsko zasebnost je dopusten pod pogoji iz drugega odstavka 37. člena Ustave RS, in sicer, če je ta urejen v zakonu, poseg zahteva sodišče, in sicer za potrebe kazenskega postopka ali za potrebe varnosti države.
V obravnavanem primeru ne gre za kazenski postopek, prav tako pa ni podlage za poseg v zakonu, zato Pooblaščenec meni, da okrajno sodišče, ki vodi prekrškovni postopek, ni upravičeno do podatkov, ki so varovani po 37. členu Ustave RS.
V prekrškovnem postopku se torej obravnava prekršek iz 35. člena ZPrCP, ki določa, da voznik in učitelj vožnje med vožnjo ne sme uporabljati opreme ali naprav na način, ki bi zmanjševale njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila (maska, slušalke, telefon itd.). Z globo 120 evrov se kaznuje za prekršek voznik, učitelj vožnje motornega vozila ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
Pri vprašanjih kot je vaše, je treba najprej ugotoviti, ali gre za obdelavo osebnih podatkov, za katere predpisi o njihovem varstvu določajo posebne pogoje, omejitve oziroma kakršnekoli posebnosti. Kot je iz vašega pisanja razvidno, sodišče zahteva izpis dohodnih in odhodnih klicev z določene telefonske številke, za določen dan in časovno obdobje. Tako je treba ugotoviti, ali so podatki o dohodnih in odhodnih klicih v obravnavanem primeru varovani po določbah 38. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33I/91 s sprem., v nadaljevanju Ustava), za poseg v katerega zadošča zakon, ali pa uživajo strožje varstvo po 37. členu Ustave.
Določba drugega odstavka 37. člena Ustave določa, da lahko samo zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Kot je iz navedene določbe Ustave razvidno, je poseg v komunikacijsko zasebnost dovoljen samo, če so kumulativno v tej določbi navedeni pogoji tudi izpolnjeni. Eden izmed pogojev je, če je poseg nujen za uvedbo ali potek kazenskega postopka.
Iz same določbe 37. člena Ustave, torej predvsem iz prvega odstavka izhaja, da Ustava varuje najprej vsebino komunikacij. Vprašanje, ali je tega strogega varstva deležna še kakšna okoliščina, ki spremlja komunikacijo, pa je obravnavalo Ustavno sodišče v odločbi številka Up-106/05 , v kateri je zavzelo stališče, da […] pomenita pridobitev podatkov o zadnjih opravljenih in zadnjih neodgovorjenih klicih ter vpogled v vsebino sporočila SMS vpogled v vsebino in okoliščine komunikacije ter s tem poseg v pravico iz prvega odstavka 37. člena Ustave.
To pomeni, da sme upravičena oseba obravnavane podatke o klicih pridobiti, če za to obstaja podlaga v zakonu, je to nujno za potek kazenskega postopka, in je za pridobitev podatkov izdana odredba sodišča.
V konkretnem primeru nista izpolnjena dva pogoja, in sicer, zahtevani podatki se ne potrebujejo za kazenski postopek, prav tako pa ni na voljo zakonska pravna podlaga za izdajo predmetne odredbe. Določba 143. člena ZKP ne predstavlja ustrezne pravne podlage za pridobitev podatkov o udeležencih, okoliščinah in dejstvih elektronskega komunikacijskega prometa. Pravna podlaga za pridobitev prej navedenih podatkov je v prvem odstavku 149.b člena ZKP, ki pridobitev podatkov omejuje na (pred)kazenski postopek. Upoštevati je tudi treba, da ZP-1 v 8. alineji prvega odstavka 67. člena določa, da kolikor s tem zakonom ni drugače določeno, se v rednem postopku smiselno uporabljajo določbe ZKP p zasegu in preiskavi elektronskih in z njimi povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov, razen če gre za poseg v tajnost pisem in drugih občil. Kot se je v obravnavanem primeru ugotovilo, gre ravno za poseg v tajnost pisem in drugih občil. Zakonodajalec pa je izrecno omejil sodišča, ki vodijo prekrškovne postopke, da bi ta smela posegati v komunikacijsko zasebnost.
Glede na vse prej navedeno, sodišče za potrebe ugotavljanja dejstev in dopolnitev dokaznega predloga v prekrškovnem postopku po mnenju Pooblaščenca ni upravičeno pridobiti podatkov, ki se nanašajo na komunikacijsko zasebnost.
S spoštovanjem,
Informacijski pooblaščenec;
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav,
pooblaščenka