Osebni podatki v služnostni pogodbi
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 10.02.2016Številka: 0712-1/2016/343
Kategorije: EMŠO in davčna, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je 4. 2. 2016 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem pojasnjujete, da želi komunalno podjetje z vami urediti služnostno pogodbo za napeljavo njihovih vodov po vaših parcelah. Zanima vas, ali je v služnostni pogodbi obvezni podatek vaš EMŠO? Vaše mnenje je, da zadostuje, da pogodba vsebuje le vašo davčno številko, ne pa tudi EMŠO.V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri sklepanju pogodbe o ustanovitvi služnosti stranke navedejo svoje osebne podatke, med drugim tudi EMŠO, ki je potreben za vpis služnostne pravice v zemljiško knjigo.Služnostna pravica (stvarna služnost) nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla (najpogosteje je to pogodba o ustanovitvi služnosti). Po drugem odstavku 215. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13; v nadaljnjem besedilu SPZ) mora pogodba o ustanovitvi služnosti vsebovati ime lastnikov gospodujoče in služeče nepremičnine, zemljiškoknjižno oznako obeh nepremičnin, natančen opis služnosti in morebitno nadomestilo, ki ga mora plačati lastnik gospodujoče nepremičnine. Za nastanek stvarne služnosti se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti služnost, zahteva še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo.Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11 in 14/15 – ZUUJFO; v nadaljnjem besedilu ZZK-1) določa, da o dovolitvi vknjižbe odloča zemljiškoknjižno sodišče na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve pravice, ki je predmet vpisa (glej 129. člen ZZK-1). V primeru ustanovitve služnostne pravice je taka listina služnostna pogodba, ki mora vsebovati tudi zemljiškoknjižno dovolilo. Po 32. členu ZZK-1 mora biti oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, v zemljiškoknjižnem dovolilu označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. O imetniku pravice, ki je fizična oseba, pa se v zemljiško knjigo vpisujejo naslednji podatki: ime in priimek, enotna matična številka občana (EMŠO) ter naslov stalnega prebivališča (prvi odstavek 24. člena ZZK-1). Če ni dogovorjeno drugače, za vpis v zemljiško knjigo pri ustanovitvi služnosti poskrbi služnostni upravičenec, v konkretnem primeru komunalno podjetje, ki potrebuje EMŠO lastnika nepremičnine zaradi vpisa služnostne pravice v zemljiško knjigo. Če bo pogodba o ustanovitvi služnosti odplačna, komunalno podjetje potrebuje tudi vašo davčno številko.V upanju, da smo vam pomagali, vas lepo pozdravljamo.Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka