Osebni podatki, ki jih mora društvo posredovati Olimpijskemu komiteju Slovenije
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 19.02.2007Številka: 0712-67/2007/2
Kategorije: Razno Spoštovani,Dne 18.01.2007 smo prejeli vaš dopis. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:Ali mora hokejsko nacionalno društvo z namenom posameznikove pridobitve kategorije športnika, ki po določilih Olimpijskega komiteja Slovenija (OKS) dosega dobre športne uvrstitve, z vstopom preko gesla v elektronsko aplikacijo ŠPIC, resnično navesti toliko zanj zahtevanih osebnih podatkov: klub, za katerega športnik nastopa, priimek, ime, številko zdravstvene kartice (KZZ), enotno matično številko občana (EMŠO), identifikacijsko številko za davek na dodano vrednost (ID za DDV), spol, datum rojstva, kraj rojstva, državljanstvo, naslov bivališča, številko potnega lista in njegov datum izdaje, datum konca veljavnosti ter kraj izdaje?
Navedene podatke je potrebno vnesti tudi, kadar športniki potujejo na tekmovanja v organizaciji OKS kot so Olimpijske igre, igre Alpe Adria idr.Pooblaščenec uvodoma podaja nekaj pravnih podlag ZVOP-1 za obdelavo osebnih podatkov.Obdelavo osebnih podatkov, kamor štejemo tudi zbiranje in posredovanje osebnih podatkov športnikov, ureja 8. člen ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo določa zakon ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.Ker je iz vašega vprašanja moč sklepati, da gre v konkretnem primeru za posredovanje osebnih podatkov športnikov ministrstvu, pristojnemu za šport (v nadaljnjem besedilu: upravljavec evidenc oz. razvidov) za namene vodenja evidenc zaradi spremljanja stanja v športu in njegovega razvoja ter za vodenje dolgoročne politike razvoja v športu, oziroma za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor po določbi 22. točke 6. člena nedvomno sodijo tudi ministrstva, je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov določena v prvem odstavku 9. člena ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom pa lahko še določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Področni zakon v smislu prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavlja Zakon o športu (Uradni list RS, št. 22/1998; v nadaljevanju: ZSpo), ki daje ministrstvu, pristojnemu za šport, zakonito podlago za obdelavo osebnih podatkov športnikov, ki jih pridobiva od različnih športnih društev ali zvez za namene vodenja evidenc. Določba 59. člena ZSpo namreč daje ministrstvu pravno podlago, da osebne podatke športnikov, navedene v 58. členu ZSpo, zbira, obdeluje, shranjuje in posreduje za njegove potrebe – potrebe upravljanja evidenc - v drugih primerih pa le v skladu z zakonskimi predpisi.Določba 58. člena ZSpo v prvem odstavku določa, da ministrstvo za organizirano in sistematično spremljanje stanja v športu in njegovega razvoja ter za vodenje dolgoročne politike razvoja v športu vodi naslednje evidence (v nadaljnjem besedilu: razvid): razvid vrhunskih in drugih športnikov, razvid poklicnih športnikov, razvid zasebnih športnih delavcev, razvid strokovnih delavcev v športu, razvid izvajalcev letnega programa in drugo. Določba navedenega člena nadalje določa tudi, kateri osebni podatki se za posamezne evidence zbirajo. Tako je v drugem odstavku 58. člena ZSpo določeno, da razvid vrhunskih in drugih športnikov vsebuje: ime in priimek, spol, rojstne podatke, prebivališče, športno panogo, stopnjo kategorizacije, športne rezultate, dosežene na uradnih mednarodnih tekmovanjih in državnih prvenstvih. Tretji odstavek 58. člena ZSpo določa, da razvid poklicnih športnikov vsebuje: ime in priimek, spol, rojstne podatke, prebivališče, športno panogo. V četrtem odstavku je nadalje določeno, da razvid zasebnih športnih delavcev vsebuje: ime in priimek, spol, rojstne podatke, prebivališče, področje športne dejavnosti, strokovno izobrazbo ali usposobljenost, razvid strokovnih delavcev v športu pa vsebuje ime in priimek, spol, rojstne podatke, prebivališče, naziv delodajalca, strokovno izobrazbo ali usposobljenost (peti odstavek 58. člena ZSpo).V zvezi z vašim vprašanjem ter predhodno zapisanim, Pooblaščenec pojasnjuje, da ste kot športna zveza, ki združuje številne klube in ima veliko število registriranih igralcev, dolžni ministrstvu posredovati samo tiste osebne podatke športnikov (bodisi vrhunskih športnikov, poklicnih športnikov, zasebnih športnih delavcev bodisi drugih športnikov), ki jih za posamezne kategorije športnikov določa 58. člen ZSpo. S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka