Objava telefonske številke v telefonskem imeniku
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 03.09.2013Številka: 0712-55/2013/2
Kategorije: Telekomunikacije in pošta, Neporedno trženje, nagradne igre Prejeli smo vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje glede vpisovanja podatkov vaših naročnikov/ uporabnikov v javni imenik. Skladno z določbami drugega odstavka 150. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. 109/12, v nadaljevanju ZEKom-1) morajo imeti naročniki možnost, da sami s predhodnim soglasjem odločijo, ali bodo njihovi osebni podatki vpisani v javni imenik in kateri od njihovih podatkov naj bodo vpisani. Pri tem se določeni podatki v primeru odločitve naročnika za vpis v imenik obvezno vpišejo. V tretjem odstavku istega člena ZEKom-1 določa, da morajo imeti naročniki možnost, da prepovedo uporabo svojih osebnih podatkov za klice, ki imajo komercialni ali raziskovalni namen. Naročnik lahko prepove uporabo svojih osebnih podatkov ob vpisu v imenik ali kadarkoli pozneje. Izdajatelj imenika mora prepoved uporabe naročnikovih osebnih podatkov za določen namen nedvoumno označiti v imeniku. Pred sprejemom novega ZEKom-1 je bila ureditev drugačna – naročnik se je odločil za objavo v imeniku, ni pa imel možnosti zahtevati, da se ob njegovih podatkih označi, ali je neposredno trženje dopustno ali ne. S spremembo ZEKom-1 pa ni bilo urejeno, kako naj izvajalec javnega imenika oz. operater ravnata v zvezi z obstoječimi podatki naročnikov v javnem imeniku. Zato se vam postavlja vprašanje, na kakšen način ravnati v zvezi z navedeno problematiko. Pri tem vidite dve možnosti – prva je t.i. opt-out režim, po katerem bi vsem uporabnikom, ki so vpis v imenik izvedli pred 15. 1. 2013 v imeniku označili, da se strinjajo z uporabo podatkov v komercialne in raziskovalne namene, pri čemer bi uporabniki seveda to naknadno lahko spremenili. Druga možnost je obratna – torej opt-in – navedenim uporabnikom bi označili, da se z uporabno njihovih podatkov v komercialne in raziskovalne namene ne strinjajo. Zanima vas, kateri način je po našem mnenju pravilen.
Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.
Naročniki, ki so v času veljave starega ZEKom podali privolitev v objavo svojih osebnih podatkov v javnem imeniku, so s tem implicitno privolili tudi v uporabo njihovih osebnih podatkov za komercialne in raziskovalne namene – v skladu z veljavnimi predpisi v času vpisa v (naročniški) imenik.
Vsekakor imajo ti naročniki po spremembi področne zakonodaje pravico prepovedati uporabo njihovih osebnih podatkov za te namene. Operaterji in izdajatelji javnih imenikov bi jim morali zagotoviti enostaven in hiter način sporočanja zahteve.
Če »stari« naročnik operaterju oz. izdajatelju imenika sporoči, da želi ob svojih podatkih v imeniku oznako za prepoved uporabe njegovih podatkov za komercialne in raziskovalne namene, mora izdajatelj imenika spremembo v imeniku označiti takoj ob prvi naslednji izdaji. Pri tem se morajo podatki v univerzalnem imeniku ažurirati najmanj enkrat letno, podatki, ki jih daje univerzalna imeniška služba, pa morajo biti obnovljeni najmanj enkrat mesečno.
O b r a z l o ž i t e v:
Kot ste že navedli v vašem dopisu, so se v času veljavnosti starega Zakona o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. 43/04 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZEKom) osebni podatki naročnikov, ki so dovolili objavo njihovih osebnih podatkov v imeniku, lahko uporabljali za namene neposrednega trženja. Naročniki namreč niso imeli možnosti od operaterja oz. izdajatelja univerzalnega imenika zahtevati, da pri njihovih podatkih označi nedopustnost neposrednega trženja. Naročnik je lahko prepovedal obdelavo njegovih podatkov za namene neposrednega trženja le posameznemu klicatelju, ne pa vsem potencialnim klicateljem na splošno. Glede na navedeno, Pooblaščenec meni, da je naročnik, ki je v času starega ZEKom privolil v objavo njegovih osebnih podatkov v javnem imeniku, implicitno privolili tudi v obdelavo teh podatkov za namene neposrednega trženja - v skladu z veljavnimi predpisi v času vpisa v (naročniški) imenik.
Seveda mora imeti tak naročnik še vedno v skladu z določbami tretjega odstavka 150. člena ZEKom-1 možnost neposredno trženje z uporabo njegovih osebnih podatkov prepovedati. Ker pa je pravica plod spremembe veljavne zakonodaje, s čimer niso nujno seznanjeni vsi naročniki, Pooblaščenec meni, da bi morali navedene naročnike o tem ustrezno informirati. Po mnenju Pooblaščenca bi morali »stare« naročnike z npr. obvestili na položnicah, na vaših spletnih straneh itd. informirati o tem, da imajo sedaj možnost prepovedati uporabo njihovih objavljenih podatkov za komercialne ali raziskovalne namene. Naročniki bi morali imeti možnost enostavnega postopka za uveljavljanje te svoje pravice – torej omogočiti jim morate enostaven način za prepoved uporabe njihovih podatkov za namene neposrednega trženja.
V primeru, ko bi »stari« naročnik operaterju oz. izdajatelju imenika sporočil, da želi ob svojih podatkih v imeniku oznako za prepoved uporabe njegovih podatkov za komercialne in raziskovalne namene, mora izdajatelj imenika, kot to izhaja tudi iz določb 150. člena ZEKom-1, spremembo v imeniku označiti takoj ob prvi naslednji izdaji. Pri tem je treba upoštevati tudi določbe tretjega odstavka 116. člena ZEKom-1, po katerem je podatke v univerzalnem imeniku treba redno oziroma najmanj enkrat letno obnavljati z upoštevanjem načina njegovega izdajanja. Podatki, ki jih daje univerzalna imeniška služba, pa morajo biti obnovljeni najmanj enkrat mesečno.
S spoštovanjem,
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka