Objava imena in priimka zaposlenih na priponkah

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Spoštovani,

prejeli smo vaše vprašanje z dne 23.07.2007, v katerem nas sprašujete:

ali so delavci ............ (blagajničarji in prometniki), ki so v stalnem kontaktu s strankami, dolžni nositi priponke z imenom in priimkom, če delodajalec zaradi dobrega poslovnega odnosa do strank sprejeme tak pravilnik oziroma sklep kot navodilo za delo oziroma, ali so s tem kršena določila ZVOP-1?

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o Iinformacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

ZVOP-1 v 1. odst. 8. čl. določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V 2. odst. pa 8. čl. določa, da mora biti namen obdelave določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Nadalje pa ZVOP-1 v 2. odst. 106. čl. Določa, da lahko upravljavci osebnih podatkov javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, do uveljavitve posebnega zakona, ki bo uredil ta vprašanja.

Ker v konkretnem primeru ne obstajaoji posebneni  zakon, ki bi urejal obravnavano vprašanje, velja, da je presoja o tem, ali je objava osebnih podatkov delavca potrebna zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, odvisna od delodajalca in narave delavca, na katerega se osebni podatki nanašajo, saj predstavlja 2. odst. 106. čl. ZVOP-1 samostojno pravno podlago, ki upravljavcu (delodajalcu) omogoča sprejeti odločitev o tem, ali bo javno objavil določene podatke. Delodajalec je pri presojanju vezan na merilo narave dela delavcev, ki mora torej z vidika 2. odst. 106. čl. ZVOP-1 vključevati poslovanje s strankami oziroma uporabniki storitev. Prav tako 2. odst. 106. čl. ZVOP-1 omejuje delodajalca, da lahko objavi le sledeče vrste osebnih podatkov bodisi predstojnika, bodisi zaposlenega, ki posluje s strankami: osebno ime, naziv ali funkcija, službena telefonska številka in naslov službene elektronske pošte. Pri tem pa mora delodajalec izhajati tudi iz načela sorazmernosti, urejenim v 3. čl. ZVOP-1 in lahko zato od naštetih osebnih podatkov objavi le tiste, ki so ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se objavljajo.

Zato Informacijski pooblaščenec v obravnavanem primeru zaključuje, da lahko delodajalec podjetja .........., za zaposlene (blagajničarje in prometnike), ki so v stalnem kontaktu s strankami, brez njihovega soglasja predpiše obveznost nošenja priponk z imenom in priimkom, saj je navedeno v skladu z 2. odst. 106. čl. v povezavi s 3. čl. ZVOP-1.

S spoštovanjem,

Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka