Objava fotografije na spletni strani
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 07.01.2008Številka: 0712-1/2008/2
Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani,
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 3. 1. 2008 prejel vaše e-sporočilo, v katerem pojasnjujete, da vaš nekdanji delodajalec, ki opravlja dejavnost avtošole, na internetu objavlja vašo sliko in vaše ime. Navajate še, da pri njem niste več zaposlena cca. pol leta. Zaradi tega nas sprašujete:
Ali je v takem primeru dovoljena objava fotografije in imena na internetu?
V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1-UPB1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:
Glede na vaše navedbe Pooblaščenec meni, da bi moral vaš nekdanji delodajalec za objavo vaše fotografije in imena na spletni strani njegove avtošole, predhodno pridobiti vašo privolitev. Če vaš nekdanji delodajalec ni pridobil vaše privolitve za objavo vaše fotografije na spletni strani tudi po času, ko pri njem več niste bili zaposleni, ni ravnal v skladu s 1. odstavkom 10. člena ZVOP-1-UPB1.
O b r a z l o ž i t e v:
ZVOP-1-UPB1 je celovit in sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Posamezna področja oziroma dejavnosti pa so posebej normirana v področnih zakonih, ki so v razmerju do ZVOP-1-UPB1 specialni zakoni.
Na tem mestu je potrebno navesti nekaj osnovnih definicij ZVOP-1-UPB1. Tako je po določilu 1. točke 6. člena osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Obdelava osebnih podatkov pa v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1-UPB1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali, ki so pri ročni obdelavi zbirke osebnih podatkov namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Kot sredstva obdelave pa ista določba navaja, da je obdelava lahko ročna ali avtomatizirana. Navedeno pomeni, da praktično kakršnokoli ''rokovanje'' z osebnimi podatki (torej tudi objava fotografije, ki je dostopna vsem, ki lahko
dostopajo do svetovnega spleta) pomeni njihovo obdelavo.
Splošna pravna podlaga za dopustno obdelavo osebnih podatkov je določena v prvem odstavku 8. člena ZVOP-1-UPB1, na podlagi katerega se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
10. člen ZVOP-1-UPB1 določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
Ne glede na navedeno se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
V zasebnem sektorju se osebni podatki obdelujejo, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.
Področje obdelave osebnih podatkov na delovnopravnem področju je sicer omejeno in urejeno z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Ur. l. RS, št. 40/06, v nadaljevanju ZEPDSV) in Zakonom o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02 in 79/06, v nadaljevanju ZDR). Medtem ko slednji v 1. odstavku 46. člena na splošno določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo, hranijo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, pa ZEPDSV izrecno določa vrste in vsebino evidenc na področju dela in socialne varnosti, način zbiranja podatkov, način vodenja in povezovanja evidenc, način posredovanja podatkov za potrebe državnih organov, lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter ostalih uporabnikov, ki te podatke potrebujejo za opravljanje zakonsko določenih nalog oziroma za vodenje zbirk podatkov o posameznikih ali posameznicah ter za namene izvajanja statističnih, socialno ekonomskih in drugih raziskovanj, ki imajo zakonsko podlago. Tako so evidence, ki jih morajo delodajalci voditi v skladu ZEPDSV, izrecno določene v 12. členu tega zakona, 13. člen pa določa še njihovo vsebino. Ker pa 1. odstavek 46. člena ZDR dopušča obdelavo osebnih podatkov tudi brez dodatne podlage v zakonu, lahko delodajalec od delavca sicer zahteva tudi druge osebne podatke kot tiste določene z ZEPDSV, vendar le pod pogojem, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.
Ker noben od navedenih zakonov ne določa, da se fotografije zaposlenih oziroma bivših zaposlenih lahko javno objavijo na spletni strani, Pooblaščenec meni, da je za takšno objavo potrebno dobiti osebno privolitev vsakega posameznika posebej (v konkretnem primeru od vas osebno), pri čemer pa delavčevo nesoglasje za objavo njegove fotografije, (seveda razen v kolikor delodajalec dokaže, da je objava fotografije potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali je v zvezi z delovnim razmerjem) ne more imeti zanj negativnih posledic. Osebna privolitev posameznika je v skladu s 14. tč. 6. čl. ZVOP-1-UPB1 prostovoljna izjava volje posameznika, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, in je dana na podlagi informacij, ki mu jih mora zagotoviti upravljavec po tem zakonu; osebna privolitev posameznika je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev posameznika. Delodajalec, ki želi osebne podatke zaposlenih in bivših zaposlenih objaviti na svoji spletni strani, mora le-tem zato še pred objavo pojasniti namen obdelave njihovih osebnih podatkov in kateri osebni podatki bodo objavljeni ter od njih pridobiti privolitev za javno objavo. Šele na podlagi navedenih informacij bi lahko delodajalec od zaposlenih pridobil pravno veljavno privolitev za objavo osebnih podatkov v smislu ZVOP-1-UPB1.
Iz vsebine, ki jo navajate ob vašem vprašanju, ni razvidno ali je vaš nekdanji delodajalec kadarkoli (torej v času, ko ste bili še zaposleni pri njem ali kasneje), pridobil vašo privolitev za javno objavo fotografije na spletni strani njegove avtošole. Pooblaščenec zato meni, da če vaš nekdanji delodajalec ni pridobil vaše privolitve za objavo vaše fotografije na spletni strani tudi po času, ko niste bili več zaposleni pri njem, ni ravnal v skladu s 1. odstavkom 10. člena ZVOP-1-UPB1. Če omenjene privolitve niste podali, nam sporočite podatke o vašem nekdanjem delodajalcu in link na spletno stran oz. objavljeno fotografijo. Kot nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov bomo lahko na podlagi teh podatkov zoper zavezanca ustrezno ukrepali.
V upanju, da smo odgovorili na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo,
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka