Obdelava podatka o zaposlitvi s strani operaterja
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 06.09.2011Številka: 0712-1/2011/2349
Kategorije: Telekomunikacije in pošta Prejeli smo vašo elektronsko pošto, v kateri nas prosite za mnenje glede obdelave podatkov o vaši zaposlitvi s strani operaterja. Pri sklepanju naročniškega razmerja z različnimi ponudniki storitev mobilne telefonije (operaterji) so od vas zahtevali poleg drugih osebnih podatkov tudi podatke o vaši zaposlitvi (naziv in naslov podjetja). Na vaše vprašanje, zakaj to potrebujejo, so vam odgovorili, da je to zanje garancija, da ste zaposleni in da prejemate redne prilive, s katerimi boste lahko poravnavali račune, ki bodo izhajali iz naročniškega razmerja. Brez posredovanja podatka o zaposlitvi sploh ne morete skleniti naročniškega razmerja. Zanima vas, ali je takšna obdelava podatkov zakonita.
Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:
Poleg podatkov, navedenih v Zakonu o elektronskih komunikacijah, lahko operater obdeluje le tiste osebne podatke, ki so potrebni in primerni za sklenitev in izvajanje določene vrste naročniške pogodbe. Pooblaščenec meni, da podatek o tem, kje je posameznik zaposlen, ni podatek, ki je potreben za sklepanje ali izvedbo naročniške pogodbe.
O b r a z l o ž i t e v:
Osebni podatki v zasebnem sektorju se glede na določbe prvega odstavka 10. člena ZVOP-1 lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Prav tako pa se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
V konkretnem primeru zakonsko podlago v smislu 10. člena ZVOP-1 predstavlja Zakon o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. 43/04 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZEKom), ki v 110. členu določa, da operaterji lahko zbirajo o svojih naročnikih naslednje podatke:
1. osebno ime oziroma firmo naročnika in njeno organizacijsko obliko;
2. dejavnost naročnika na njegovo željo;
3. naslov naročnika;
4. naročniško številko oziroma tudi druge elemente oštevilčenja, ki se uporabljajo za vzpostavitev zveze do naročnika;
5. na željo naročnika akademski, znanstveni ali strokovni naziv naročnika ali naslov njegove elektronske pošte;
6. na podlagi plačila še dodatne podatke, če to želi naročnik in se s tem ne poseže v pravice tretjih oseb;
7. davčno številko za fizično osebo ter davčno in matično številko za pravno osebo.
Navedene podatke se lahko uporablja le za sklepanje, izvajanje, spremljanje in prekinitev naročniške pogodbe, zaračunavanje storitev ter za pripravo in izdajanje naročniških imenikov v skladu z ZEKom.
Kot izhaja iz navedenega določila ZEKom, daje zakonodaja operaterjem zgolj pooblastilo za zbiranje taksativno določenih osebnih podatkov. Pri tem pa je treba upoštevati tudi načelo sorazmernosti, ki je določeno v 3. členu ZVOP-1 in po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Glede na naravo 110. člena ZEKom (taksativno naštevanje, ne pa na primer eksemplifikativno) in ob upoštevanju navedenega načela sorazmernosti pa je potrebno ugotoviti, da ZEKom dovoljuje zbiranje zgolj navedenih osebnih podatkov, ostalih – tudi podatka o zaposlitvi – pa ne dovoljuje. Prav zato je kakršnakoli obdelava osebnih podatkov (kar je tudi zbiranje), ki niso del seznama iz 110. člena ZEKom, s strani operaterja nezakonito, saj pomeni prekoračitev dovoljene obdelave osebnih podatkov iz 10. člena ZVOP-1 in načela sorazmernosti v smislu 3. člena ZVOP-1. Edina izjema od opisanega so primeri, pri katerih:
• operater dodatne osebne podatke potrebuje za izvajanje naročniške pogodbe, ki posamezniku daje posebne ugodnosti (npr. v primeru paketa za upokojence podatek o statusu upokojenca);
• ko posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, soglaša z zbiranjem dodatnih osebnih podatkov (za ta primer pa gre le, če podatke posameznik posreduje prostovoljno – jih posreduje ali ne, brez posledic za svoje naročniško razmerje).
V konkretnem primeru tudi ne pride v poštev določba drugega odstavka 10. člena ZVOP-1, po katerem se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Pooblaščenec namreč ob upoštevanju že navedenega načela sorazmernosti meni, da podatke o zaposlitvi ni podatek, ki je nujen za sklepanje ali izvedbo naročniške pogodbe. Tovrsten podatek bi bil kot že omenjeno npr. podatek o statusu upokojenca ob sklepanju naročniškega paketa za upokojence ali podatek o statusu študenta za študentski naročniški paket. Pooblaščenec še poudarja, da ima operater, kadar naročnik zapadlega dolga ne poravna, v skladu z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nadaljnji) kot upnik možnost pridobitve osebnih podatkov dolžnika, ki jih potrebuje za uspešno prisilno izterjavo.
Glede na navedeno, torej Pooblaščenec meni, da operater v konkretnem primeru nima pravne podlage za obdelavo podatka o nazivu in naslovu vašega delodajalca, zato ne more pogojevati sklepanja naročniškega razmerja s pridobitvijo tega podatka.
S spoštovanjem,
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka