Neposredno trženje po telefonu
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 25.08.2014Številka: 0712-1/2014/2795
Kategorije: Neporedno trženje, nagradne igre Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ste na stacionarni telefon prejeli klic gospe, ki vam je razlagala o bolečinah. Gospe ste pojasnili, da za vašo številko velja prepoved klicanja v komercialne in raziskovalne namene, hkrati pa ste jo povprašali po njenem imenu ter organizaciji, v čigar imenu vas kliče. Odgovora niste prejeli. Ko ste jo ponovno povprašali po navedenih informacijah, je prekinila pogovor.
V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
O b r a z l o ž i t e v:
Pooblaščenec pojasnjuje, da neželene komunikacije preko elektronskih komunikacij ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 - ZIN-B in 54/14 - odl. US; v nadaljevanju ZEKom-1). Ta v določbah 150. člena ureja t.i. do-not-call register oz. oznako v telefonskem imeniku, iz katere je razvidno, ali naročnik dovoljuje uporabo svojih osebnih podatkov za neposredno trženje po telefonu. V skladu z določbo tretjega odstavka 150. člena ZEKom-1 morajo namreč naročniki imeti možnost, da prepovejo uporabo svojih osebnih podatkov za klice, ki imajo komercialni ali raziskovalni namen. Naročnik lahko prepove uporabo svojih osebnih podatkov za oba ali samo za enega od navedenih namenov ob vpisu v imenik ali kadar koli pozneje. Izdajatelj imenika mora prepoved uporabe naročnikovih osebnih podatkov za določen namen nedvoumno označiti v imeniku. Če je naročnik prepoved uporabe posredoval po vpisu v imenik ali jo je vsebinsko spremenil, mora izdajatelj imenika spremembo v imeniku označiti takoj ob prvi naslednji izdaji. Zavrnitev vpisa v javni imenik, preverjanje, sprememba ali izbris osebnih podatkov iz drugega odstavka tega člena kakor tudi vpis prepovedi uporabe naročnikovih osebnih podatkov za namena iz prejšnjega odstavka ali vpisi sprememb te prepovedi morajo biti za naročnika brezplačni.
Nadalje Pooblaščenec pojasnjuje, da je nadzor nad izvajanjem določbe 150. člena ZEKom-1 v pristojnosti Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju AKOS), zato lahko konkretno prijavo podate na AKOS. ZEKom-1 namreč v 32. točki prvega odstavka 234. člena določa, da se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če kljub naročnikovi prepovedi uporabe njegovih osebnih podatkov za klice, ki imajo komercialni ali raziskovalni namen, te podatke za ta namen uporablja (tretji odstavek 150. člena).
Iz zgoraj navedenega izhaja tudi, da veljavna zakonodaja zavezuje izdajatelja imenika k ažuriranju podatkov. Pooblaščencu sicer niso znane okoliščine konkretnega primera, vendar glede na dosedanje izkušnje predvideva, da je bila vaša telefonska številka v preteklosti javno objavljena, kar pa seveda ne pomeni, da sme upravljavec osebnih podatkov obdelovati vašo telefonsko številko tudi po spremembi (prepoved uporabe številke v komercialne namene). Ker zakon zavezuje izdajatelje imenika k ažuriranju podatkov, meni Pooblaščenec, da morajo navedeno spoštovati tudi upravljavci osebnih podatkov, in sicer tako, da pri svojem delu uporabljajo ažurne podatke. Navedeno zasleduje tudi ZVOP-1, ki v prvem odstavku 18. člena določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo točni in ažurni. Upoštevajoč navedene pravne podlage, meni Pooblaščenec, da je dolžnost upravljavca osebnih podatkov, da pri svojem delu uporablja ažurne podatke. Žal pa Pooblaščencu ni znana pravna podlaga, ki bi omogočala kaznovanje upravljavca osebnih podatkov, v kolikor bi ta ravnal v nasprotju z navedenim.
Čisto za konec pa Pooblaščenec še dodaja, da lahko posameznik v tovrstnih primerih kadarkoli pisno ali na drug dogovorjen način zahteva, da upravljavec osebnih podatkov trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namen anketiranja. Upravljavec osebnih podatkov je dolžan v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov.
V upanju, da smo odgovorili na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo.
S spoštovanjem,
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka