Kriptiranje prenosa podatkov iz nadzornih kamer na snemalnik
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 25.02.2007Številka: 0712-213/2007/2
Kategorije: Video in avdio nadzor Spoštovani, prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 20.2.2007.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:Zanima vas, kako je urejen način prenosa (kriptiranje oz. zaščita) podatkov, ki se prenašajo iz nadzornih kamer, ki so nameščene znotraj objekta, na snemalnik. Ali je potrebna neke vrste zaščita (kriptiranje) teh podatkov, da jih ne bi vsak, ki se priklopi na kable, lahko nepooblaščeno pridobil?Za odgovor na vaše vprašanje je potrebno najprej opredeliti, kaj so osebni podatki in kaj občutljivi osebni podatki.Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik (2. točka 1. odstavka 6. člena ZVOP-1) pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.Občutljivi osebni podatki (19. točka 6. člena ZVOP-1) po drugi strani, pa so osebni podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške; občutljivi osebni podatki so tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin.Razlika med »navadnimi« osebnimi podatki in občutljivimi osebnimi podatki, je pomembna z vidika zaščite posameznih tipov podatkov. ZVOP-1 v 14. členu namreč posebej določa metode zavarovanja občutljivih osebnih podatkov. Določa, da morajo biti občutljivi osebni podatki pri obdelavi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih. Dodatno še določa, da se pri prenosu občutljivih osebnih podatkov preko telekomunikacijskih omrežij šteje, da so podatki ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom.Glede na zgornjo definicijo občutljivih osebnih podatkov Pooblaščenec predpostavlja, da videonadzorne kamere, ki jih omenjate v vašem primeru, ne zajemajo občutljivih osebnih podatkov in zato posebno kriptiranje vsebine posnetkov ni potrebno. Vseeno pa Pooblaščenec posebej poudarja določbo 5. odstavka 74. člena ZVOP-1, ki od upravljavca videonadzora zahteva, da mora biti videonadzorni sistem, s katerim se izvaja videonadzor, zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb, upravljavcu pa prepušča na kakšen način bo takšno varovanje zagotovil.Lepo pozdravljeni, Informacijski Pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ., dipl., prav.
pooblaščenka