Katere osebne podatke zbira detektiv
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 18.04.2011Številka: 0712-1/2011/669
Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk V dopisu navajate, da ste pred časom na Informacijskega pooblaščenca že naslovili podobno vprašanje in tudi prejeli mnenje številka 0712-233/2009/2, vendar menite, da bi bilo potrebno določene zadeve spremeniti. Iz vašega dopisa izhajata dve splošni vprašanji, obe se nanašata na zbiranje informacij o dolžnikih. Najprej, katere podatke o dolžniku lahko detektivi zbirajo. Vašega naročnika pred sprejemom odločitve zanimajo predvsem osebni podatki dolžnika, poleg osebnega imena, ki ga nekateri dolžniki tudi spremenijo, tudi rojstni podatki oziroma podatek o EMŠO, na podlagi katerih je mogoče osebo natančno določiti, da se izvršilni postopek ne bi vodil proti napačni osebi. Naročnike zanima tudi natančen naslov dolžnika – za pridobitev naslova je treba razpolagati z rojstnim podatkom ali EMŠO, ker drugače podatkov iz centralnega registra prebivalstva ni mogoče pridobiti. Podatki o natančnem naslovu so tudi izhodiščni podatki za iskanje dolžnikovega dejanskega naslova bivanja. Naročnika zanimajo tudi podatki o premičnem in nepremičnem premoženju, zaradi kvalitetnejšega izvršilnega predloga. Drugo vprašanje se nanaša na zbiranje podatkov o družbenikih izbrisane pravne osebe, torej o dolžniku v teh zadevah. Upniki – vaši naročniki, običajno razpolagajo samo z osebnimi imeni družbenikov izbrisane pravne osebe in njihovim zadnjim bivališčem, oziroma s podatkom o bivališču, ki ga je družbenik navedel v aktih izbrisane družbe, ne razpolagajo pa z rojstnimi podatki oziroma z EMŠO-om. V nadaljevanju opisujete, da upnik ne more vložiti predloga za izvršbo, če ne razpolaga z zadostnimi podatki o izbrisanem družbeniku – dolžniku, saj tovrstnih informacij ni mogoče pridobiti brez natančnih identifikacijskih podatkov družbenika. V zvezi s tem vas zanima, zakaj detektivi ne morete pridobiti rojstnih podatkov in EMŠO iz zbirke listin sodnega registra, čeprav je iz pooblastila jasno razvidno, da gre za družbenike izbrisane družbe. V dopisu še navajate, da je sodni register od vas zahteval predložitev overjenega prepisa pooblastila naročnika, kar se vam zdi nesmiselno. Doslej niste potrebovali overjenega prepisa oziroma originala, čeprav imate original pooblastila v vašem arhivu. Originala ne posredujete zato, ker od vaših naročnikov pridobite zgolj en izvod originalnega pooblastila.
V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja in na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št 113/05 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
Detektiv lahko opravlja dejavnosti – pridobiva informacije o dolžnikih in njihovem premoženju izključno na podlagi pisnega pooblastila stranke. Iz pooblastila mora biti razvidno področje zbiranja informacij, namen zbiranja informacij in obseg danega pooblastila. Obstoj pisnega pooblastila je torej nujen pogoj detektivove upravičenosti pridobivanja podatkov od upravljavcev podatkov. Pri tem lahko stranka na detektiva prenese samo tiste pravice, ki jih ima sama.
ZDD-1 v prvem odstavku 29. člena taksativno našteva zbirke osebnih podatkov, iz katerih lahko detektiv pridobiva točno določene podatke od upravljavcev evidenc (EMŠO, rojstni podatki, naslov prebivališča…). Zahteva za pridobitev podatkov mora biti pravilna po vsebini (obseg pooblastila iz 25. člena ZDD-1) in po obliki (predložitev fotokopije pooblastila).
Upnik lahko na detektiva prenese svojo pravico pridobiti podatke o svojem dolžniku iz šestega odstavka 4. člena ZIZ. Pri tem mora detektiv glede vsebine in oblike zahteve spoštovati tako določbe ZIZ, torej izkaz pravnega interesa z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po ZIZ predlagati izvršbo, kot tudi odločbe ZDD-1.
Presoja o upravičenosti do obdelave osebnih podatkov je namreč mogoča šele, ko je jasen namen pridobitve in nadaljnje obdelave osebnih podatkov. Samo pod tem pogojem je mogoča tudi presoja o sorazmernosti obdelave osebnih podatkov. Tako določila 29. člena ZDD-1 ni mogoče razumeti kot neomejenega pooblastila detektivom, da iz sicer taksativno navedenih zbirk pridobivajo v zakonu naštete podatke. To pooblastilo je omejeno z namenom pridobitve osebnega podatka in dejansko potrebo po njegovi pridobitvi, kar je treba presojati v vsakem posamičnem primeru.
Preden se posvetimo obravnavi vaših vprašanj, Pooblaščenec poudarja, da je bilo mnenje, na katerega se sklicujete v uvodu vašega dopisa, izdano 27. 6. 2009. Od takrat pa do dneva izdaje tega mnenja se je spremenil Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/10, ZIZ-H) ravno v delu, kjer je urejeno pridobivanje podatkov o dolžnikih. Poleg tega je 26. 3. 2011 pričel veljati nov Zakon o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 17/11, v nadaljevanju; ZDD-1). Oba predpisa pomembno vplivata na odgovore na vaša vprašanja.
Pooblaščenec še dodaja, da je na pripravljavca zakona – Ministrstvo za notranje zadeve, v zvezi z novim ZDD-1 naslovil vprašanja v zvezi z nekaterimi določbami v zakonu. Pojasnila ministrstva so upoštevana pri odgovoru na vaša vprašanja, temu mnenju pa jih tudi prilagamo.
ZVOP-1 v 8. členu splošno opredeljuje pravne podlage in namene obdelovanja osebnih podatkov ter določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V določbi 10. člena ZVOP-1 so določene pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, v katerega sodi vaše podjetje. Osebni podatki se v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V drugem odstavku 10. člena ZVOP-1 je nadalje določeno, da se v zasebnem sektorju lahko obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izpolnjevanje pogodbe.
Glede na besedilo 8. in 10. člena ZVOP-1 so za posamezna področja, npr. detektivsko dejavnost, z vidika opredeljevanja konkretnih zakonskih podlag za obdelavo osebnih podatkov pomembni tudi področni zakoni, ki opredeljujejo namene in obseg osebnih podatkov, ki se obdelujejo za posamezne namene. V konkretnem primeru pride v poštev ZDD-1.
ZDD-1 v prvem odstavku 25. člena določa, da detektiv opravlja dejavnosti izključno na podlagi pisnega pooblastila, iz katerega je razvidno področje zbiranja informacij iz ZDD-1, namen zbiranja informacij in obseg danega pooblastila. Iz navedene določbe izhaja predvsem, da detektiv samostojno, brez pisnega pooblastila naročnika, ne more delovati. To izhaja tudi iz drugega odstavka 29. člena ZDD-1, v katerem zakon določa obliko in vsebino vložitve zahteve za posredovanje podatkov – pisno pooblastilo.
Na podlagi drugega odstavka 26. člena ZDD-1 lahko detektiv pridobiva informacije med drugim tudi o dolžnikih in njihovem premoženju. V prvem odstavku 29. člena ZDD-1 predpisuje, katere točno podatke iz v tej določbi naštetih zbirk podatkov sme detektiv na podlagi pisnega pooblastila stranke zahtevati:
iz evidence registriranih vozil: registrsko označbo, podatke o lastnikih in podatke o vozilu;
iz registra stalnega prebivalstva in centralnega registra prebivalstva: podatke o osebnem imenu, datumu rojstva, enotni matični številki občana, državljanstvu, času in kraju stalnega in začasnega prebivališča;
evidence zavarovancev: podatke o zaposlitvi, delodajalcu, delovnem mestu in prejšnjih zaposlitvah;
slovenskega ladijskega registra in registra zrakoplovov: podatke o plovilih in lastnikih.
ZDD-1 upravičenja detektiva praviloma veže na stranko, detektivu lastna upravičenja pa opredeljuje v prvem odstavku 29. člena ZDD-1. Takšna je razlaga določb ZDD-1 s strani resornega ministrstva, ki pa po mnenju Pooblaščenca daje detektivom neutemeljeno preširoka upravičenja.
Detektiv mora zahtevi za pridobitev podatkov na podlagi 29. člena ZDD-1 obvezno priložiti fotokopijo pooblastila, kot to določa drugi odstavek 29. člena ZDD-1, in sicer ne glede na to, ali detektiv te podatke zahteva pisno ali ustno.
V zvezi s pridobivanjem podatkov o dolžnikih je treba po mnenju Pooblaščenca upoštevati Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4 s sprem., v nadaljevanju ZIZ), ki v šestem odstavku 4. člena določa širok nabor podatkov, do katerih je upravičen upnik, med drugim tudi podatke o nepremičninah, na katerih ali glede katerih ima dolžnik premoženjske pravice.
ZIZ upniku omogoča pridobitev podatkov, opredeljenih v šestem odstavku 4. člena ZIZ pod pogojem, da izkaže pravni interes, tega pa izkaže z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. V primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine to pomeni, da se bo moral upnik izkazati s pravnomočnim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je v dajatvenem delu izvršilni naslov.
Kot že navedeno, lahko stranka na podlagi drugega odstavka 25. člena ZDD-1 na detektiva prenese (samo) toliko pravic, kot jih ima sama. Prej navedeno po mnenju Pooblaščenca pomeni tudi, da lahko stranka kot upnik na detektiva prenese svojo pravico zahtevati podatke o njegovih dolžnikih iz šestega odstavka 4. člena ZIZ.
Glede same oblike in vsebine zahteve za pridobivanje podatkov na podlagi šestega odstavka 4. člena ZIZ mora detektiv po mnenju Pooblaščenca za stranko izkazati pravni interes, na način v prej navedeni določbi ZIZ, poleg tega pa mora predložiti kopijo pisnega pooblastila iz prvega odstavka 25. člena ZDD-1. Enako glede pridobivanja osebnih podatkov o dolžnikih velja za odvetnike. Upravno sodišče RS je namreč s sodbo II U 49/2009 z dne 30.9.2010 odločilo, da določbe 10. člena ZOdv ne gre razumeti tako, da za pridobitev osebnih podatkov s strani odvetnika zadošča pooblastilo stranke in njegovo zatrjevanje, da te podatke potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Sodišče je presodilo, da mora odvetnik, ki zaproša za osebne podatke zaradi izvršilnega postopka izkazati pravni interes - preložiti listino, ki je po ZIZ izvršilni naslov – le tako lahko verodostojno izkaže potrebnost osebnih podatkov za zastopanje stranke v posamični zadevi.
Presoja o upravičenosti do obdelave osebnih podatkov je namreč mogoča šele, ko je jasen namen pridobitve in nadaljnje obdelave osebnih podatkov. Samo pod tem pogojem je mogoča tudi presoja o sorazmernosti obdelave osebnih podatkov. Tako določila 29. člena ZDD-1 ni mogoče razumeti kot neomejenega pooblastila detektivom, da iz sicer taksativno navedenih zbirk pridobivajo v zakonu naštete podatke. To pooblastilo je omejeno z namenom pridobitve osebnega podatka in dejansko potrebo po njegovi pridobitvi.
S spoštovanjem,
Informacijski pooblaščenec;
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav,
pooblaščenka