Hranjenje sodnega spisa, ki je predmet tožbe
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 14.02.2007Številka: 0712-167/2007/2
Kategorije: Sodni postopki Spoštovani,dne 9.2.2007 ste nam po elektronski pošti zastavili nekaj vprašanj v zvezi s hranjenjem sodnih spisov. Navedli ste, da zaradi napak sodišča tožite državo, spis sodišča, ki je predmet tožbe, pa se nahaja na državnem pravobranilstvu, torej pri nasprotni stranki, ki z njim prosto razpolaga in ima torej vse možnosti, da ga preuredi. Ker je pravdni postopek pravnomočno in dokončno zaključen, menite, da bi moral biti spis arhiviran na sodišču, kjer bi bil na razpolago za vpogled in kopiranje obema pravdnima strankama. Četudi je tožena stranka država, ne bi smela posedovati spisa, ki je dokazno gradivo v zvezi s tožbo. Sprašujete, ali je zakonito, da se sodni spisi odnašajo iz sodišča in ali ni diskriminatorno, da kot oškodovanka ne morete do podatkov iz spisa. Informacijski pooblaščenec uvodoma poudarja, da je nadaljevanju na podlagi 7. tč. I. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, ZInfP) pristojen za izdajo neobveznih mnenj, pojasnil in stališč le s področja varstva osebnih podatkov, ne pa tudi z drugih pravnih področij. Ne glede na to, vam v nadaljevanju pojasnjujemo osnovne stvari v zvezi z vpogledi v sodne spise.Pregledovanje in prepisovanje sodnih spisov v pravdnih zadevah je urejeno 150 čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZPP), ki določa, da imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene. Drugim osebam, ki imajo opravičeno korist, se lahko dovoli ta pregled in prepis posameznih spisov. Dokler postopek teče, dovoli to predsednik senata, potem ko je končan, pa predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma delavec na sodišču, ki ga ta določi. V vašem dopisu tega sicer niste izrecno navedli, predvidevamo pa, da želite vpogledati v spis, v katerem nastopate kot stranka. V takšnem primeru vam je sodišče vsekakor dolžno omogočiti pregled in prepis spisa. V kolikor pa gre za spis zadeve, v kateri niste bili stranka, pa boste za pregled in prepis spisa sodišču morali dokazati opravičeno korist. Pooblaščenec meni, da v kolikor potrebujete podatke iz spisa za namene sodnega postopka, ki ste ga sprožili, z dokazovanjem opravičene koristi ne bi smeli imeti večjih težav.V zvezi s hranjenjem sodnih spisov Pooblaščenec pojasnjuje, da se spisi hranijo na sodišču, na katerem je tekel postopek in ne na državnem pravobranilstvu. Državno pravobranilstvo lahko na podlagi 12. čl. Zakona o državnem pravobranilstvu (Ur. l. RS, št. 41/06, v nadaljevanju ZDPra) od sodišča spis, v katerem se nahajajo podatki, potrebni za zastopanje v posamezni zadevi, zahteva zgolj na vpogled. Pooblaščenec predvideva, da je v vašem primeru državno pravobranilstvo izkoristilo pravico iz 12. čl. ZDPra, zaradi česar mu je sodišče moralo poslati spis na vpogled. Dejstvo, da se spis trenutno nahaja na državnem pravobranilstvu, pa v ničemer ne posega v vašo zgoraj opisano pravico do pregleda in prepisa pravdnega spisa, ki jo imate na podlagi 150. čl. ZPP. Vaš strah pred preureditvijo sodnega spisa s strani državnega pravobranilstva, pa je po našem mnenju neutemeljen, saj bi morebitno spreminjanje listin v sodnem spisu pomenilo kaznivo dejanje. V upanju, da smo vam odgovorili na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.
S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.
pooblaščenka