Evidentiranje prihodov in odhodov zaposlenih s pomočjo čitalnika prstnih odtisov
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 22.02.2007Številka: 0712-220/2007/2
Kategorije: Biometrija, Delovna razmerja Spoštovani,prejeli smo vaš dopis, v katerem nas sprašujete ali lahko gospodarske družbe, inštitucije, samostojni podjetniki idr. izvajajo evidentiranje prihoda oz. odhoda iz dela s pomočjo čitalnika prstnih odtisov, če pridobijo pisno soglasje zaposlenih? Ali je tudi v teh primerih potrebno pridobiti dovoljenje Informacijskega pooblaščenca?Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje.Obdelava biometričnih podatkov, kot obdelava posebne vrste osebnih podatkov, je urejena v posebnem poglavju ZVOP-1, in sicer v členih od 78 do 81. Ker je zakonodajalec presodil, da shranjevanje in nadaljnja obdelava biometričnih podatkov predstavlja višjo stopnjo tveganja za zasebnost in dostojanstvo posameznika, je zato določil, da se biometrični podatki lahko obdelujejo le, če tako določa zakon ali če državni nadzorni organ, po preučitvi vseh vidikov, dovoli izvajanje biometrije.
Drugi odstavek 80. člena ZVOP-1 namreč določa, da v primeru, ko izvajanje biometrijskih ukrepov v zasebnem sektorju ni urejeno v zakonu, je upravljavec osebnih podatkov, ki namerava izvajati biometrijske ukrepe, dolžan pred uvedbo ukrepov posredovati državnemu nadzornemu organu opis nameravanih ukrepov in razloge za njihovo uvedbo. Četrti odstavek istega člena nadalje določa, da upravljavec osebnih podatkov sme izvajati biometrijske ukrepe po prejemu odločbe državnega nadzornega organa, s katero je izvajanje biometrijskih ukrepov dovoljeno. Določeno je še, da se biometrijski ukrepi lahko izvajajo nad zaposlenimi, če so bili predhodno o tem pisno obveščeni (prvi odstavek 80. člena).Iz navedenega torej izhaja, da soglasje zaposlenih ne zadostuje za zakonito izvajanje biometrijskih ukrepov. Izvajanje biometrijskih ukrepov je dovoljeno le, če tako določa zakon ali če državni nadzorni organ – Informacijski pooblaščenec, z odločbo dovoli izvajanje biometrijskih ukrepov.O področju biometrije in vprašanjih, povezanih z njeno uvedbo na delovnem mestu, si lahko več preberete tudi na spletni strani Informacijskega pooblaščenca (http://www.ip-rs.si/index.php?id=571).Z lepimi pozdravi,
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka