Elektronska pošta
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 21.11.2007Številka: 0712-1036/2007/2
Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani,
prejeli smo vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete,
1. Ali je v kakšnem smislu kaznivo dejanje, če uslužbenec službeni mail uporablja v zasebne namene;
2. ali so delodajalci upravičeni, da nadzirajo uporabo službenih e-mailov in vsebin, do katerih dostopajo njihovi uslužbenci na službenih računalnikih med delovnim časom;
3. kakšne so pravice zaposlenih na tem področju;
4. ali smo v Sloveniji že naleteli na kaj podobnega.
Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 –ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje:
1. Informacijski pooblaščenec za odločanje o kaznivih dejanjih ni pristojen, saj je zgolj prekrškovni organ.
2. Delodajalci smejo službeno elektronsko pošto zaposlenih pregledovati zgolj, če so bili ti pred tem s tem seznanjeni. Glede uporabe interneta velja enako, pri čemer je potrebno opozoriti, da gre v tem primeru tudi za ustavno pravico varnosti tajnosti pisem in drugih občil – gre torej za vsebino, za katero nadzor uporabe Informacijski pooblaščenec nima pristojnosti.
3. Zaposleni imajo v kontekstu pravice do varstva zasebnosti na delovnem mestu vedno več pravic, kar je potrdilo Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbah Hallford proti Združenemu kraljestvu in Copland proti Združenemu kraljestvu. Tako delodajalec nima pravice vpogledovati v zasebno elektronsko pošto, nadzirati uporabe službenega telefona, kadar ima delavec pravico tudi do njegove uporabe za zasebne namene, prav tako nima pravice sledenja službenih avtomobilov s pomočjo GPS, kadar se avtomobili uporabljajo tudi za zasebne namene ipd.
4. Pooblaščenec se je že srečal s kršitvijo vpogledov v službeno elektronsko pošto zaposlenega s strani delodajalca, ko je ta ob odpovednem roku delovnega razmerja na svoj elektronski naslov preusmeril elektronsko pošto zaposlenega, ne da bi ga o tem predhodno opozoril. Pooblaščenec je v tem primeru izrekel globo.
Obrazložitev:
Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da je na podobna vprašanja že večkrat odgovarjal, zato vam v nadaljevanju podajamo nekaj povezav na odgovore, objavljene na spletni strani Pooblaščenca:0712-621/2007/20712-404/2007/20712-8/2007/20712-323/2006/2092-4/2006/534092-4/2006/5360712-68/2006/2
Za dodatne odgovore vas vljudno vabimo, da si ogledate spletno stran Pooblaščenca www.ip-rs.si.
S spoštovanjem,
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka