10. člen ZOdv VS 19. člen ZDavP-2
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 24.06.2012Številka: 0712-1/2012/1919
Kategorije: Davčni postopki Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju: Pooblaščenec) ste poslali dopis, v katerem prosite za posredovanje, saj vam Davčni urad Hrastnik ne želi posredovati podatkov, ki jih potrebujete za vložitev izvršbe zoper dolžnika vaše stranke. Vsi ostali davčni uradi vam podatke vestno sporočajo, saj jih potrebujete za sodni postopek, v konkretnem primeru pa gre očitno za osebno poznanstvo med dolžnikom in kontrolorjem, ki je pripravil odgovor. Iz priloženega dokumenta Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: DURS) izhaja, da ste zahtevali posredovanje podatkov o dohodki in premoženju nekega posameznika, kot pravno podlago pa ste navedli 10. člen Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 s sprem., v nadaljevanju ZOdv).
V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja in na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št 113/05 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
Zakon o odvetništvu (ZOdv) v 10. členu daje odvetnikom pravno podlago za pridobivanje podatkov od upravljavcev osebnih podatkov za potrebe opravljanja odvetniškega dela. Nabor podatkov, do katerih je upravičen odvetnik, je omejen z drugim odstavkom tega člena, kjer je določeno, da odvetnik nima pravice iz prejšnjega odstavka, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom.
Podatki, ki so davčna tajnost, torej tudi tisti, ki se nanašajo na posameznika, so najprej varovani v okviru varstva osebnih podatkov po ZVOP-1, nato pa še posebej po ZDavP-2. Zato so to takšni podatki, ki se uvrstijo v drugi odstavek 10. člena ZOdv in odvetnik do njih ni upravičen na podlagi 10. člena ZOdv.
Osebni podatki se v javnem sektorju, v katerega skladno z 22. členom ZVOP-1 sodi DURS lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Primarna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju je torej DURS.
Zato je treba v nadaljevanju obravnavati 10. člen ZOdv. Ta v prvem odstavku 10. člena določa, da so ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Pooblaščenec je o pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za posredovanje podatkov na podlagi prvega odstavka 10. člena ZOdv izdelal mnenje, dostopno na tej povezavi http://bit.ly/McVDdF.
Drugi odstavek 10. člena ZOdv pa določa, da odvetnik nima pravice iz prejšnjega odstavka, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom.
Ugotoviti je torej treba, ali so podatki s katerimi razpolaga DURS, in ki se nanašajo na posameznika, na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom.
Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB4 s sprem., v nadaljevanju ZDavP-2) v 15. členu določa, da mora davčni organ kot zaupne (pod pojmom davčna tajnost) varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Ne glede na prej navedeno, se za davčno tajnost ne šteje davčna številka poslovnih subjektov, kot so opredeljeni z zakonom, ki ureja poslovni register.
Iz prej navedene določbe 15. člena ZDavP-2 sledi, da mora DURS kot davčno tajnost varovati, razen ene same izjeme (davčna številka poslovnih subjektov), vse podatke s katerimi razpolaga, torej tudi tiste, ki se nanašajo na posameznika in so varovani kot osebni podatki po ZVOP-1.
ZDavP-2 v nadaljnjih členih od 19. do vključno 28. taksativno našteva subjekte, katerim se lahko posredujejo podatki, ki so davčna tajnost. Iz prej navedenih določb izhaja, da so subjekti zasebnega prava podrobno obravnavani samo v 19. členu ZDavP-2, v vseh ostalih prej navedenih določbah pa ZDavP-2 obravnava upravne in druge državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil (med katere sodijo tudi banke v zvezi z izvrševanjem plačilnega prometa, nalog, ki ih imajo v zvezi z postopki izvršb in zavarovanj…).
Iz prej navedenega po mnenju Pooblaščenca izhaja, da se je zakonodajalec odločil, da bo za podatke, s katerimi razpolaga DURS, določil enoten režim njihovega varovanja in obdelave pod pojmom davčna tajnost. Zato se podatki, s katerimi razpolaga DURS, ne glede na to, ali se nanašajo na fizično osebo ali poslovni subjekt, uvrstijo pod drugi odstavek 10. člena ZOdv. Navedeno pomeni, da je DURS ravnal prav, ko vam je zahtevo za posredovanje podatkov zavrnil.
Kot že navedeno pa ZDavP-2 posebej ureja primere, v katerih se razkrivajo podatki, ki so davčna tajnost. Kot je bilo že ugotovljeno so to lahko tudi osebni podatki, če se nanašajo na posameznika. V obravnavanem primeru je relevanten samo drugi odstavek 19. člen ZDavP-2, ki določa, da lahko DURS osebi, ki dokaže, da je je stranka ali udeležena v upravnem postopku ali postopku pred sodiščem (npr. upnik), razkrije naslednje podatke, če te podatke potrebuje v postopku:
- osebno ime, prebivališče in vrsto prebivališča (stalno ali začasno) ter davčno številko;
- ime oziroma naziv osebe, ki ni fizična oseba, njen sedež in naslov ter davčno številko;
- podatke o znesku neplačanih davkov in o znesku preveč plačanih davkov ter podatke o odloženem in obročnem plačilu davkov;
- podatek o tem, ali je zavezanec za davek predložil davčno napoved oziroma obračun davka ali ne.
S spoštovanjem,
Informacijski pooblaščenec,
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav,
pooblaščenka