Vpogled v videonadzorni sistem za potrebe spremljanja delovnih procesov

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis in sicer ste pojasnili, da so se v  vašem podjetju pojavile težnje različnih zaposlenih po vpogledu v video-nadzorni sistem za potrebe spremljanja delovnih procesov (razpoložljivost skladiščnih površin, razpoložljivost delovnih sredstev-strojev, …) in vas zanima naše mnenje glede tega.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Zakonodaja omejuje dopustne namene vzpostavitve in uporabe videonadzora in sicer če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da pogoje za vzpostavitev in uporabo videonadzornih sistemov določa ZVOP-1 in sicer v členih 74 do 77. ZVOP-1omejuje dopustne namene vzpostavitve in uporabe videonadzora in sicer če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih.

Videonadzora, na katerih bi se nahajali določljivi posamezniki, torej ni dopustno vzpostaviti ali uporabljati za druge namene izven navedenih okvirov, razen če bi to določal drugi zakon, torej tudi ne za namene kot so preverjanje razpoložljivosti skladiščnih površin, razpoložljivost delovnih sredstev, strojev ipd. Vendar pa pri tem pa velja poudariti, da se navedeno nanaša na videonadzorne sisteme, na katerih se nahajajo določljivi posamezniki in ne velja za videonadzorne sisteme, na katerih se ne nahajajo oziroma se ne bodo nahajali določljivi posamezniki, kar pa je v pretežni meri odvisno od konteksta, predvsem od pozicije kamer, tehničnih nastavitev in področja zajema v vsakem konkretnem primeru (npr. videonadzor jezu, skladiščnih površin in delovnih strojev, kjer se na področju snemanja ali prikaza slike v živo ne bodo znašli posamezniki oz. gre za takšne tehnične nastavitve, ki onemogočajo določljivost posameznikov). Pri tem opozarjamo, da je na pojem določljivosti treba gledati široko in upoštevati vse možnosti, da bi bil lahko posameznik posredno ali neposredno določljiv, torej tudi če ni določljiv iz samega posnetka, a ga je mogoče določiti na podlagi drugih podatkov in informacij (npr. kdo se je v tistem času nahajal na določenem kraju, določitev posameznika na podlagi opisa, splošnega videza ipd.).

S spoštovanjem,

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

Pripravil:                                                                                                                                                          

mag. Andrej Tomšič,

namestnik informacijske pooblaščenke