Vpogled v spis

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede vpogleda v vaš spis pri okrožnem državnem tožilstvu na podlagi prvega odstavka 181. člena Zakona o državnem tožilstvu.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

181. člen Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1, 19/15, 23/17 – ZSSve, 36/19, 139/20 in 54/21; v nadaljevanju ZDT-1) ureja pravico do seznanitve s podatki. Skladno s prvim odstavkom tega člena dostop do vsebine osebnih in drugih podatkov iz vpisnikov, imenikov in evidenc, ki se nanašajo na njih, pridobijo posamezniki, na katere se nanašajo, ali druge osebe, ki so v njih navedene v zvezi s pristojnostmi iz prvega odstavka 19. člena tega zakona, šele po zastaranju kazenskega pregona ali po pravnomočnosti sodbe. Pred potekom rokov iz prejšnjega stavka lahko dostopajo do vsebine osebnih ali drugih podatkov samo v okviru sodnega postopka ali na podlagi odločbe sodišča. Pravico do vpogleda v vsebino osebnih ali drugih podatkov iz vpisnikov, imenikov, evidenc in spisov državnega tožilstva ima še pred njihovim arhiviranjem tudi vsaka pravna ali fizična oseba, ki za to izkaže pravni interes, če to ne posega v določbe prejšnjega stavka ter ne škoduje interesom postopka, tajnosti postopka ali zasebnosti oseb. Vpogled dovoli vodja pristojnega državnega tožilstva.

Po drugem odstavku 24. člena Državnotožilskega reda (Uradni list RS, št. 7/12, 29/12, 45/16, 64/19, 191/20 in 125/21; v nadaljevanju DTR) imajo osebe, ki izkažejo zakonit interes, na obrazloženo pisno zahtevo pravico do vpogleda v spis ali drugo dokumentacijo ter do kopiranja, prepisa ali izpisa v obsegu, ki ga določi pristojni državni tožilec, v njegovi odsotnosti pa vodja državnega tožilstva ali po njegovem pooblastilu drug državni tožilec v skladu z zakoni, ki urejajo državno tožilstvo in medije. Vpogled v spis državnega tožilstva (s tem pa tudi kopiranje, prepis ali izpis dokumentarnega gradiva, ki se v spisu nahaja) se torej dopušča osebam, ki izkažejo zakoniti interes, pri čemer odločanja o dopustnosti vpogleda ne omejuje s časovnim statusom kazenskega pregona (zastaranje kazenskega pregona) oziroma pravnomočnostjo sodbe, kot to določa veljavni prvi odstavek 181. člena ZDT-1.

IP opozarja, da v okviru mnenja ne more presojati, do katerih lastnih osebnih podatkov ali drugih podatkov oziroma informacij ste v konkretnem primeru upravičeni. Prav tako IP pojasnjuje, da v primeru podatkov o policijskih in tožilskih aktivnostih na podlagi 181. člena ZDT-1 oziroma vpogleda v spis po 24. členu DTR ne nastopa kot pritožbeni organ. Dostop do lastnih osebnih podatkov pa je mogoč na podlagi 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20). Več o pravici do dostopa do osebnih podatkov in načinu uveljavljanja si lahko preberete na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/zakon-o-varstvu-osebnih-podatkov-na-podrocju-obravnavanja-kaznivih-dejanj.

IP na področju pravice do dostopa do osebnih podatkov nastopa kot pritožbeni organ. Pritožba se lahko vloži, če vam na pisno zahtevo organ ne odgovori v zakonskem roku enega meseca ali če vam zahtevo zavrne. Pritožbo zaradi kršitve pravice do dostopa do lastnih osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj lahko posameznik vloži na neobvezujočem obrazcu P-DOP (dostopen tu: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/).

Na koncu IP še dodaja, da je predlagana sprememba 181. člena ZDT-1, ki naj bi na bolj sistematičen način uredila pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki in pravico do seznanitve s podatki kogarkoli, ki za to izkaže pravni interes, pristojnost za odločanje, ter omejitve dostopa. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah je dostopen na povezavi: https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=11433.

Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si.

Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/.

Prav tako pa so vsa ključna področja, kot jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov, predstavljena na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/, kjer lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov.

Lep pozdrav,

                                                                                                Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

                                                                                                informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija.

Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema.