Videonadzor s strani soseda

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede snemanja s strani soseda.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati zakonitosti in primernosti obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda le v konkretnem inšpekcijskem postopku. 

IP ob tem opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Ustava RS). Pri videonadzoru zasebnih površin gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. 

IP pojasnjuje, da bi v kolikor bi lastnik zemljišča (v konkretnem primeru vaš sosed) snemal zgolj svojo posest, šlo za t. i. obdelavo osebnih podatkov za osebno uporabo, družinsko življenje, oz. druge domače potrebe in v tem primeru pravila Splošne uredbe o varstvu podatkov oziroma ZVOP-1 ne pridejo v poštev. V tem primeru lastniku zemljišča tudi ni treba izpolniti obveznosti, ki jih nalagata Splošna uredba o varstvu podatkov in ZVOP-1, kot je npr. objava obvestila o izvajanju videonadzora. V kolikor kamera soseda snema tudi vaše zemljišče, bi sosed praviloma moral za to pridobiti vašo privolitev. V primeru, da tega ni pridobil, pa kljub temu ne bi šlo za kršitev varstva osebnih podatkov, temveč za kršitev pravice do zasebnosti oziroma osebnostnih pravic, ki je, kot je navedeno zgoraj, zagotovljena s 35. členom Ustave RS.

IP nadalje pojasnjuje, da je v primeru, ko se dejansko snema zasebno zemljišče druge osebe, pristojnost IP lahko podana zgolj, če obstajajo konkretni dokazi (npr. konkretni videonadzorni posnetek ali posnetek zaslonske slike kamere), da se snema tudi javna površina ali nepremičnine, ki niso v lasti posameznika, ki izvaja videonadzor. Če je temu tako, lahko podate prijavo na IP (podana je lahko tudi anonimno). Pomagate si lahko z obrazcem »Prijava kršitve varstva osebnih podatkov«, ki je objavljen na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. 

IP sklepno pojasnjuje tudi, da so na voljo tudi druge oblike pravnega varstva. Snemanje brez vaše privolitve bi namreč lahko predstavljalo poseg v vaše osebnostne pravice, ki jih lahko uveljavljate na civilnem sodišču. Posameznik lahko tako npr. skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US, 20/18 – OROZ631; v nadaljevanju: OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. videonadzora), prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda. Pod določenimi pogoji bi v primeru snemanja brez vaše privolitve lahko šlo celo za kaznivo dejanje skladno s Kazenskim zakonikom (Uradni list RS, št. 50/12 – UPB, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21; v nadaljevanju: KZ-1), npr. za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu KZ-1. Pregon za navedeno kaznivo dejanje se začne na predlog, ki ga  lahko vložite pri pristojnem okrožnem državnem tožilstvu ali na policijski postaji. 

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,                                                    

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka