Videonadzor parkirišča pred večstanovanjsko stavbo

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da je vaša soseda nad prostor za odlaganje odpadkov, ki pripada večstanovnaski stavbi namestila svojo kamero, ki snema njen avto in parkirišče. Stanovanjska stavba je v last JSSMOL Ljubljana. Ker po vašem mnenju snemalni kot zajame tudi stanovalce, ki odlagajo smeti, menite, da gre za neupravičen poseg v vašo zasebnost. 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanjem.

Za zakonito snemanje površine, ki pripada večstanovanjski stavbi, bi morali biti izpolnjeni zakonski pogoji za videonadzor večstanovanjske stavbe. Zakonski pogoji med drugim zahtevajo tudi, da ima izvajalec videonadzora (upravljavec osebnih podatkov) pisno privolitev solastnikov (etažnih lastnikov), ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev. Pogoje za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi (in njeni neposredni okolici) je IP opisal v več mnenjih, med drugim tudi v mnenju št. 07121-1/2020/1510, z dne 01.09.2020, ki j objavljeno na spletni strani IP.

Kot izhaja iz vašega dopisa je bila kamera postavljena samovoljno s strani ene stanovalke, nameščena pa je na objekt v lasti oz. upravljanju JSSMOL. Glede na vaše navedbe izhaja, da niso izpolnjeni pogoji za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi – kljub temu pa IP brez dokaza o dejanskem snemanju ne more ukrepati. IP namreč lahko nadzira le obdelave osebnih podatkov; do obdelave osebnih podatkov pa ne pride, če je na primer kamera »slepa«, torej da ne snema. Dokaz o snemanju bi bil sam posnetek (npr. če bi bil posnetek javno objavljen ali posredovan npr. policiji ali sodišču). Če razpolagate s posnetkom, ki dokazuje, da dotična kamera dejansko snema, ali če ste prepričani, da takšni posnetki dejansko obstajajo, ker so bili posredovani in se hranijo pri določenem subjektu, lahko vložite inšpekcijsko prijavo. Ob odsotnosti zadostnih dokazov pa IP ne bo uvajal inšpekcijskega postopka. Za vložitev prijave lahko uporabite obrazec IP, ki je dostopen na naslednji povezavi:

Prijava kršitve varstva osebnih podatkov (Obrazec ZIN PRIJAVA)

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/doc/obrazci/ZVOP/Prijava_krsitve_varstva_osebnih_podatkov__Obrazec_ZIN_PRIJAVA__02.doc

Če je – kot izhaja iz vašega dopisa – kamera postavljena na objektu, ki ni v izključni lasti osebe, ki je kamero namestila, se lahko v zvezi s tem obrnete tudi na upravnika (JSSMOL). Skladno s 15. členom Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, s sprem. in dop.; SZ-1) sme etažni lastnik brez soglasja izvesti spremembe le v svojem posameznem delu, na način da ne poslabša skupnih delov ali posameznih delov drugih etažnih lastnikov. Po tretjem odstavku istega člena lahko upravnik ali katerikoli etažni lastnik zahteva, da se odstranijo spremembe, ki so nastale v nasprotju z določbami tega člena. Glede na navedeno menimo, da se lahko obrnete na upravnika (JSSMOL) in prosite, da od posameznice zahteva, da kamero odstrani, ker ni nameščena na posameznem delu v lasti osebe, ki je kamero postavila.

Če ste prepričani, da kamera snema in da se s tem neupravičeno posega v vašo zasebnost oziroma osebnostne pravice, lahko tudi pred sodiščem zahtevate, da sodišče odredi prenehanje snemanja (134. člen Obligacijskega zakonika; OZ); če vam je s snemanjem povzročena škoda lahko zahtevate odškodnino za nematerialno škodo nastalo zaradi neupravičenega posega v zasebnost in osebnostne pravice; nastopi pa lahko tudi kazenska odgovornost storilca, ki zagreši kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja,  ki se preganja na predlog oškodovanca (138. člen Kazenskega zakonika; KZ-1).

Lep pozdrav,

Pripravil:

Anže Novak, univ. dipl. prav.

Svetovalec pooblaščenca za preventivo

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka