Videonadzor ekoloških otokov

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora v primeru kršitev pri odlaganju odpadkov. Pojasnjujete, da imate v občini težave z nedovoljenim odlaganjem kosovnih odpadkov na ekoloških otokih in edina možna rešitev je videonadzor. Zanima vas, ali je ta v konkretnem primeru dovoljen.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Uvedba videonadzora na javnih površinah (tudi ekološki otoki) je dovoljena, če je tak ukrep nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja. Videonadzor ekoloških otokov z namenom odkrivanja in dokazovanja prekrškov v zvezi z napačnim odlaganjem odpadkov zato načeloma ni dopusten.

O b r a z l o ž i t e v:

IP je na podobna vprašanja že odgovarjal in o tem izdal več mnenj, s katerimi se lahko seznanite na povezavi https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/, npr.:

-       št. 0712-1/2019/2264 z dne 9. 10. 2019;

-       št. 07120-1/2020/426 z dne 22. 6. 2020;

-       št. 07121-1/2021/1376 z dne 4. 8. 2021;

-       št. 07120-1/2021/240 z dne 5. 5. 2021;

-       št. 07120-1/2020/514 z dne 15. 9. 2020.

Iz teh mnenj izhaja, da pravna podlaga za izvajanje videonadzora na javnih površinah obstaja, če je tak ukrep nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja, seveda ob spoštovanju načela sorazmernosti. To pomeni, da je treba pred uvedbo videonadzora oceniti vrednost premoženja, ki ga je treba varovati z videonadzorom, ter verjetnost (glede na pretekle izkušnje), da bo prišlo do poškodovanja ali odtujitve tega premoženja. IP dodaja, da bi bil glede na navedeno zakonit namen, zaradi katerega bi se lahko pregledovali posnetki (npr. v primeru ekoloških otokov), ki bi nastali z izvajanjem videonadzora javnih površin, zagotavljanje varnosti ljudi in varovanje premoženja. Izvajalec videonadzora bi lahko torej posnetke pregledoval v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja oziroma zgolj ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku. Videonadzor ekoloških otokov z namenom odkrivanja in dokazovanja prekrškov v zvezi z napačnim odlaganjem odpadkov pa načeloma ni dopusten.

IP pojasnjuje, da bi lahko o utemeljenosti konkretnega videonadzora odločal zgolj v inšpekcijskem postopku. Vendar pa je že izrazil pomislek, da bi verjetno videonadzor vsakogar, ki se giblje na ekološkem otoku, predstavljal prekomeren poseg v zasebnosti ljudi, ki prinašajo in odlagajo odpadke oziroma bi ukrep predstavljal nesorazmerno obdelavo osebnih podatkov. Zato je bilo predlagano, da se kamere namestijo tako, da oseba na posnetkih ni določljiva, saj v tem primeru ne bi šlo za videonadzor skladno z ZVOP-1.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila:                                                                                                                                

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka