Umik fotografije s spleta

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše sporočilo. Navajate, da je bila v nekaterih medijih objavljena fotografija vašega vozila z registrsko številko, pri čemer nimate nikakršne veze z novico, saj je bilo vozilo parkirano na službenem parkirnem mestu. Prav tako niste dali privolitve za objavo. Menite, da gre za osebni podatek in sprašujete, kako bi dosegli, da se fotografija čim prej umakne s spleta. Obrnili ste se na uredništvo ene izmed hiš, ki je objavila to fotografijo, ampak niste prejeli odgovora.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP je pristojen zgolj za del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov. Objava osebnih podatkov posameznika brez njegove privolitve lahko pomeni poseg v njegovo pravico do zasebnosti v širšem smislu. Prizadeti posameznik lahko v tem primeru svoje pravice uveljavlja pred pristojnim sodiščem. Pod določenimi pogoji lahko posameznik uveljavlja tudi pravico do izbrisa skladno s Splošno uredbo.

O b r a z l o ž i t e v:

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Skladno s 1. točko 4. člena Splošne uredbe predstavljajo osebni podatki katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. IP je v svojih mnenjih že večkrat poudaril, da je načeloma treba registrske številke avtomobilov že po njihovi naravi, namenu in možni določljivosti posameznika, obravnavati kot osebne podatke. Za njihovo zakonito obdelavo je tako treba imeti ustrezno pravno podlago skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe (npr. privolitev). Navedeno velja zgolj za registrske številke vozil, ki so v lasti fizičnih oseb, saj Splošna uredba varuje pravico varstva osebnih podatkov posameznikov, ne pa tudi pravnih oseb.

Glede medijskih objav pa IP na splošno pojasnjuje, da mediji pri svojem delu uresničujejo svobodo izražanja, ki je zagotovljena v 39. členu Ustave RS, njihovo delo pa je skladno z Zakonom o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US, 67/19 – odl. US in 82/21) tudi v javnem interesu. Pri ugotavljanju zakonitosti objav osebnih podatkov v medijskih člankih je treba v konkretnih primerih zlasti tehtati med pričakovano zasebnostjo posameznikov na eni strani in uresničevanjem svobode izražanja na drugi strani. Nobena od teh ustavnih pravic namreč ni absolutna, pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov je treba razumeti tudi v kontekstu njunega razmerja do pravice do svobode izražanja in v vsakem konkretnem primeru tehtati, ali je prišlo do neupravičenega posega v zasebnost.

IP nadalje pojasnjuje, da je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Ustava RS; Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Ustava RS). Objava vaših osebnih podatkov s strani novinarja bi lahko, kot navedeno zgoraj, predstavljala poseg v vašo pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki jo lahko uveljavljate na civilnem oziroma kazenskem sodišču.

Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pa lahko uveljavlja pravice po Splošni uredbi, npr. pravico do izbrisa, ki jo določa 17. člen Splošne uredbe. Več o tem si lahko preberete na spletni strani https://tiodlocas.si/zelim-izbrisati-svoje-podatke/. Ob tem opozarjamo, da pravica do izbrisa ni neomejena in se posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne more sklicevati na pravico do izbrisa, če je npr. obdelava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja.

Odgovore na dodatna vprašanja lahko najdete tudi v že izdanih mnenjih IP, ki so dostopna s pomočjo iskalnika na www.ip-rs.si/vop. Več o varstvu osebnih podatkov v medijih si lahko preberete tudi v smernicah Varstvo osebnih podatkov in mediji, ki so dostopne na:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/OP_in_mediji.pdf.

V upanju, da ste prejeli odgovor na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                  

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Barbara Pirš, univ.dipl.prav.,

svetovalka pooblaščenca za preventivo