Sosedova kamera

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) prejel vaše zaprosilo za pomoč v zvezi s kamerami, ki jih ima vaš sosed usmerjene proti vaši posesti. Navajate, da ima kamere usmerjene tudi tako, da bi lahko snemale vhod na vaše dvorišče iz javne površine. Menite, da kamere delujejo, ker so pritrjene z ustreznimi kabli in da niso lažne. Iz vašega dopisa izhaja tudi, da vaš sosed ni pridobil vašega soglasja za usmeritev kamer proti vaši parceli, zato prosite za našo pomoč in navodila.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP je na vprašanje podobno vašemu (ko posameznik na svojem zasebnem objektu postavi kamero oziroma videonadzorni sistem tako, da snema posest drugih oseb) odgovoril v več svojih mnenjih objavljenih v našem iskalniku po mnenjih: https://www.ip-rs.si/vop (med kategorijami izberite: video in avdio nadzor). Zlasti vas napotujemo na mnenje: Varnostne kamere na sosedovem objektu, št. 07121-1/2021/597, z dne 26.03.2021[1] in predlagamo, da se z njim seznanite.

Ob zgoraj navedenem dodajamo, da tudi če so kamere ustrezno priklopljene, kot navajate, to še ne zadostuje za pridobitev sodne odredbe za izvedbo hišne preiskave, ki bi bila nujna za pridobitev potrebnih dokazov v inšpekcijskem postopku. Obstaja namreč realna verjetnost, da je snemalni kader zatemnjen v delu, ko snema sosednje nepremičnine ali javne površine. Glede na dosedanjo inšpekcijsko prakso lahko IP ukrepa zoper zasebnike, ki imajo kamere nameščene na svojih hišah/stanovanjih, le ko obstaja neposreden dokaz o snemanju oziroma o posnetku – npr. objava posnetka na spletu, posnetek se posreduje državnim organom v zvezi z določenim postopkom, ipd.

Dodajamo, da v primerih, ko posameznik na svojem zasebnem objektu (npr. hiša, vrt, stanovanje) postavi kamero oziroma videonadzorni sistem tako, da snema posest drugih oseb, s tem poseže tudi v širše varovano pravico so zasebnosti, kar pa presega pristojnost IP. Posameznik, ki mu je bilo z ravnanjem drugega poseženo v njegovo pravico do zasebnosti oziroma v njegove osebnostne pravice, lahko pred civilnim sodiščem zahteva, da sodišče odredi prenehanje snemanja (134. člen Obligacijskega zakonika; OZ); prav tako lahko oškodovanec zahteva odškodnino za nematerialno škodo nastalo zaradi neupravičenega posega v zasebnost in osebnostne pravice; nastopi lahko tudi kazenska odgovornost storilca, ki zagreši kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja,  ki se preganja na predlog oškodovanca (138. člen Kazenskega zakonika; KZ-1).

Glede na navedeno, če ste prepričani, da kamere delujejo in da vaš sosed snema vašo posest, potem lahko zahtevate od soseda prenehanje snemanja vaše posesti. Če vaše zahteve sosed ne izpolni, lahko zahtevate prenehanje snemanja s tožbo pred pravdnim sodiščem oziroma podate predlog za kazenski pregon. IP pa na podlagi predloženih dokazov ne more začeti inšpekcijskega postopka.

Hvala za vaše razumevanje.

Lep pozdrav,

Anže Novak, univ. dipl. prav.

Svetovalec Pooblaščenca za preventivo