Snemanje v bloku s strani soseda

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše vprašanje. V zvezi z odgovorom upravnika navajate, da bi naj na podlagi predloga policije vaš sosed pri vhodu v blok namestil kamero, nad katero ima nadzor zgolj on sam. Sklepate, da brez vednosti upravnika in soglasja solastnikov. Sprašujete, ali ni dolžan upravnik glede tega ukrepati, oz. kaj lahko storite, da preprečite tovrstno ravnanje v prihodnje.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. 

Videonadzor v večstanovanjski stavbi se lahko uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. Za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi je potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev. Dodatno pa opozarjamo, da bi IP lahko inšpekcijski postopek zoper posameznika uvedel le v primeru, ko bi obstajali konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti (dokaz bi bil npr. posnetek zaslonske slike kamere).

O b r a z l o ž i t e v:

Pri tem IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

Uvodoma opozarjamo, da je videonadzor v večstanovanjskih stavbah, ki bi ga izvajali etažni lastniki skupaj nad skupnimi vhodi in prostori, določen v 76. členu ZVOP-1. Za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi je potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev. Videonadzor se lahko v večstanovanjski stavbi uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. Z videonadzorom v večstanovanjski stavbi se lahko nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori. Prepovedano je izvajati videonadzor nad hišniškim stanovanjem ter delavnico za hišnika in snemati vhode v posamezna stanovanja. Nadalje je izrecno prepovedano omogočiti ali izvajati sprotno ali naknadno pregledovanje posnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke.

Dodatno pa opozarjamo, da bi IP lahko inšpekcijski postopek uvedel le v primeru, ko bi obstajali konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti, torej skupne prostore v večstanovanjski stavbi (dokaz bi bil npr. posnetek zaslonske slike kamere). V primeru izvajanja videonadzora brez potrebnega soglasja gre za kršitev pravice do zasebnosti oziroma osebnostnih pravic, ki je zagotovljena s 35. členom Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, v nadaljevanju OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. videonadzora), prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda.

Izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20, KZ-1) lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, katerega je potrebno podati na pristojni policijski postaji.

Nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora si lahko preberete tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ oziroma si poiščete odgovore v že izdanih mnenjih IP s pomočjo iskalnika na https://www.ip-rs.si/vop.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Barbara Pirš, univ.dipl.prav.,

svetovalka pooblaščenca za preventivo