Snemanje tretjih oseb s strani novinarja

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem vas zanima, ali lahko novinarji snemajo tretje osebe brez njihovega soglasja. 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Ustava RS). Snemanje posameznika oziroma morebitne objave teh posnetkov v medijih pa nujno ne predstavljajo kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V teh primerih gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

Glede snemanja s strani medijev in medijskih objav IP na splošno pojasnjuje, da mediji pri svojem delu uresničujejo svobodo izražanja, ki je zagotovljena v 39. členu Ustave RS, njihovo delo pa je skladno z Zakonom o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US in 67/19 – odl. US) tudi v javnem interesu. Pri ugotavljanju zakonitosti snemanja s strani novinarjev in morebitnih objav osebnih podatkov v medijih je treba v konkretnih primerih zlasti tehtati med pričakovano zasebnostjo posameznikov na eni strani in uresničevanjem svobode izražanja na drugi strani. Nobena od teh ustavnih pravic namreč ni absolutna, pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov je treba razumeti tudi v kontekstu njunega razmerja do pravice do svobode izražanja in v vsakem konkretnem primeru tehtati, ali je prišlo do neupravičenega posega v zasebnost.

IP nadalje pojasnjuje, da v kolikor bi morebitno snemanje tretjih oseb s strani novinarja dejansko predstavljalo neupravičen poseg v osebnostne pravice posameznika, jih slednji lahko uveljavlja na civilnem in kazenskem sodišču. V pravdnem postopku lahko posameznik v primeru posega v osebnostne pravice zahteva denarno odškodnino, vendar mora dokazati vse predpostavke odškodninske odgovornost, med drugim tudi, da je utrpel škodo (tako npr. 179. člen Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631). Snemanje tretjih oseb bi pod določenimi pogoji lahko predstavljalo kaznivo dejanje skladno s Kazenskim zakonikom (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17 in 23/20, v nadaljevanju: KZ-1), npr. kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu KZ-1. Kakor že pojasnjeno, IP vnovič poudarja, da ni vsak poseg v zasebnost posameznika s strani novinarja nezakonit, temveč je treba v vsakem konkretnem primeru tehtati med pričakovano zasebnostjo posameznika na eni strani in uresničevanjem svobode izražanja na drugi strani, za kar pa IP ni pristojen. 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                                informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Neja Domnik, mag. prav.,

asistentka svetovalca pri IP