Snemanje pogovora za dokaz mobinga

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas ali smete posneti pogovor med vami in sodelavcem v službenem prostoru, če ga vnaprej jasno opozorite, da boste pogovor posneli zaradi zbiranja dokazov mobinga zaradi uveljavljanja v potencialnem postopku?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanjem.

IP z vidika pravice do varstva osebnih podatkov (ki jo okvirno določa 38. člen Ustave RS), pojasnjuje, da snemanje (zvočno ali slikovno) predstavlja obdelavo osebnih podatkov v smislu člena 4(2) Splošne uredbe, če je snemanje takšne narave in kakovosti, da je na podlagi posnetkov posameznik določen oziroma vsaj določljiv. Obdelava osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti ne sodi na področje uporabe Splošne uredbe (člen 2(2)(c) Splošne uredbe) in se zato v takšnem primeru pravila varstva osebnih podatkov ne uporabljajo. Ko gre pa za obdelavo osebnih podatkov, ki presega »popolnoma osebno ali domačo dejavnost«, je treba za obdelavo osebnih podatkov zagotoviti ustrezno pravno podlago in druge obveznosti, ki jih določa Splošna uredba v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. V zvezi s tem velja pojasniti, da samo informiranje posameznika o dejstvu, da se pogovor snema, še ne zagotavlja pravne podlage za obdelavo njegovih osebnih podatkov skladno s Splošno uredbo. Dalje velja tudi pojasniti, da je obdelava osebnih podatkov lahko dopustna tudi na podlagi zakonitih interesov (člen 6(1)(f) Splošne uredbe), ki prevladajo nad upravičenim pričakovanjem zasebnosti posnetega posameznika. IP v svoji inšpekcijski praksi sicer upošteva, da je posredovanje osebnih podatkov sodišču ali drugemu pristojnemu organu za uveljavljanje, izkazovanje ali obrambo pred pravnimi zahtevki lahko v izvedeno zakonitem interesu.

Dalje pojasnjujemo, da se s snemanjem posega tudi v druge pravice posameznika, kot zgolj varstvo osebnih podatkov po 38. členu Ustave in sicer na širše področje zasebnosti in osebnostnih pravic, ki jih varuje 35. člen Ustave RS, za kar pa IP ni pristojen. Ob tem opozarjamo, da »prikrito« snemanje lahko predstavlja kaznivo dejanje neupravičenega zvočnega (137. člen KZ-1) ali slikovnega snemanja (138. člen KZ-1). Za področje odkrivanja, preiskovanja in pregona kaznivih dejanj IP ni pristojen, zato s tega vidika tudi ne more podati ocene zakonitosti snemanja, ki ga navajate.

Dalje IP še pojasnjuje, da kolikor bi se posnetek uporabil kot dokaz v sodnem postopku, kjer se ugotavlja kršitve v zvezi z mobingom, dopustnost takšnega dokaza presoja sodišče v konkretnem postopku. IP v skladu s tretjim odstavkom člena 55 Splošne uredbe ni pristojen za presojo zakonitosti obdelav osebnih podatkov v okviru sodnih postopkov. Pojasnimo pa lahko, da so se sodišča o vprašanju dopustnosti foto in video posnetkov z vidika varstva zasebnosti izrekla že večkrat, npr. v sodbah VSRS I Ips 8841/2016-5 z dne 12. 9. 2016, I Ips 6269/2015 z dne 11. 10. 2016, I Ips 5909/2011-170 z dne 18. 7. 2013 in I Ips 9933/2011-138 z dne 13. 11. 2015.

S spoštovanjem,

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka