Snemanje javne površine

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da je kamera v kotu ulice očitno obrnjena proti ulični cesti, ki vodi še do štirih hiš. Menite, da je namenjena snemanju ulice, saj začne utripati, ko nekdo hodi ali se pelje z avtom mimo. Zanima vas, kam se lahko obrnete, da se ta kamera obrne proti posesti lastnika, saj se v kontakt z lastnikom ne želite spuščati.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanjem.

IP pojasnjuje, da videonadzor javnih površin praviloma ni dopusten, razen če bi za obstajale posebej utemeljene okoliščine - če bi bil tak ukrep nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja in ob spoštovanju načela sorazmernosti, vendar lahko IP primer konkretno presoja le v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. Pogoje za zakonito izvajanje videonadzora javnih površin je IP opisal v več svojih mnenjih, med drugim tudi v mnenju: Videonadzor javnih površin št. 07121-1/2020/1214, z dne 09.07.2020.

Dodajamo še, da bi IP lahko inšpekcijski postopek uvedel le v primeru, ko bi obstajali konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema javne površine (dokaz bi bil npr. posnetek zaslonske slike kamere oziroma npr. ko posameznik sam razkrije posnetke – npr. posreduje posnetke Policiji). Samo dejstvo, da se prižge lučka, ko gre nekdo mimo, še ne kaže nujno na snemanje, saj bi lahko obstajal zgolj senzor gibanja, ki je povezan z lučko v slepi kameri. Ob odsotnosti dokaza o nedovoljenem videonadzoru, IP ne more vzpostaviti potrebnega suma za uvedbo inšpekcijskega postopka. Podobno izhaja tudi iz že objavljenega mnenja IP: Varnostne kamere na sosedovem objektu, št. 07121-1/2021/597, z dne 26.03.2021.

Lep pozdrav,

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

Pripravil:

Anže Novak, univ. dipl. prav.

Svetovalec pooblaščenca za preventivo