Sklep o dedovanju in pravica do seznanitve

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem vas zanima, ali sklep o dedovanju po vašem pokojnem očetu vsebuje vaše osebne podatke. Nadalje vas zanima, ali lahko od določene odvetniške pisarne, ki zastopa toženo stranko v drugem pravnem postopku, zahtevate, da vas seznani z informacijo kje in na kakšni pravni podlagi je pridobila sklep o dedovanju.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. 

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. To v praksi pomeni, da sklep o dedovanju po vašem pokojnem očetu lahko, v kolikor nastopate na primer kot dedič, vsebuje vaše osebne podatke, kot so vaše ime, priimek, naslov, datum rojstva in druge podatke. Hkrati pa lahko taisti sklep vsebuje tudi osebne podatke drugih oseb, na primer morebitnih drugih dedičev in volilojemnikov.

V skladu s 215. členom Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C, 31/13 – odl. US in 63/16; v nadaljevanju: ZD) se sklep o dedovanju vroči vsem dedičem in volilojemnikom, kakor tudi osebam, ki so v postopku uveljavljale zahtevke iz naslova dedovanja. Če je bila sodišču predložena pisna izjava o odpovedi dediščini po pooblaščencu in podpis pooblastitelja ni overjen, se sklep o dedovanju vroči obema. Kakor izhaja iz ZD, mora sodišče sklep o dedovanju vročiti vsem navedenim osebam.

IP ni znano na kakšen način je odvetniška družba pridobila dotični sklep o dedovanju, saj o tem nima dovolj informacij. IP nadalje pojasnjuje, da ima vsak posameznik na podlagi člena 15 Splošne uredbe pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Navedena pravica vam omogoča, da od upravljavca (v danem primeru je to odvetniška družba) zahtevate potrditev, ali se v zvezi z vami obdelujejo osebni podatki in v primeru, da je tako, lahko zahtevate tudi dostop do njihove vsebine (vpogled ali kopijo teh osebnih podatkov) in določene informacije v zvezi z obdelavo teh podatkov. Med drugim vam člen 15(1) Splošne uredbe omogoča, da od upravljavca zahtevate podatek o namenih obdelave vaših podatkov (zakaj potrebuje vaše podatke oziroma kaj bo z njimi počel) ter, kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom. Več o pravici do seznanitve si lahko preberete na spletni strani: https://tiodlocas.si/zelim-vedeti-kaj-pocnejo-z-mojimi-podatki/.

Posameznika lahko na upravljavca naslovi pisno zahtevo, v kateri jasno pojasni, katere podatke oziroma informacije v zvezi z obdelavo podatkov zahteva. Upravljavec je na zahtevo dolžan odgovoriti v roku enega meseca (izjemoma se lahko ta rok podaljša za nadaljnja dva meseca). V primeru, da upravljavec v navedenem roku ne odgovori na zahtevo in v primeru zavrnilnega odgovora, je mogoče pri IP vložiti pritožbo. Več o načinu uveljavljanja pravice si lahko preberete na spletni strani: https://tiodlocas.si/kako-uveljavim-svoje-pravice/. 

IP iz previdnosti še pojasnjuje, da se njegova pristojnost ne nanaša na nadzor dejanj obdelave osebnih podatkov sodišč, kadar ta delujejo kot sodni organ. Pri čemer je treba poudariti, da je v skladu s 213. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPP) sodišče tisto, ki odloča o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                                informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Neja Domnik, mag. prav.,

asistentka svetovalca pri IP