Seznanitev zaposlenih glede namere o vzpostavitvi videonadzora

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora. Po predlogu inšpektorice za delo nas prosite za nasvet glede pravilnega postopka pri namestitvi kamer v smislu seznanjanja zaposlenih o tej nameri.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Uvodoma poudarjamo, da mora pri uvedbi videonadzora upravljavec zagotoviti primerno pravno podlago. Ne glede na sprejetje Splošne uredbe, še vedno veljajo določila ZVOP-1 v zvezi z videonadzorom. ZVOP-1 tako eksplicitno ureja poleg splošnih določb (74. člen) le videonadzor dostopov v uradne službene oziroma poslovne prostore (75. člen), videonadzor v večstanovanjskih stavbah (76. člen) ter videonadzor delovnih prostorov (77. člen). V vseh ostalih primerih mora upravljavec zagotoviti primerno pravno podlago skladno s 6. členom Splošne uredbe.

Na primer, v samih delovnih prostorih se lahko videonadzor izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi (prvi odstavek 77. člena ZVOP-1). Nadalje izpostavljamo obveznost, da morajo biti zaposleni pred začetkom izvajanja videonadzora vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju, delodajalec pa se mora pred uvedbo videonadzora tudi posvetovati z reprezentativnim sindikatom (četrti in peti odstavek 77. člena ZVOP-1). Javni in zasebni sektor pa lahko izvajata tudi videonadzor dostopa v njihove uradne službene oziroma poslovne prostore, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Odločitev sprejme pristojni funkcionar, predstojnik, direktor ali drugi pristojni oziroma pooblaščeni posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora. Uvedba videonadzora se lahko določi tudi z zakonom ali s predpisom, sprejetim na njegovi podlagi (prvi odstavek 75. člena ZVOP-1). Tudi v tem primeru zakon predpisuje obvezno obveščanje zaposlenih in sicer je o izvajanju videonadzora potrebno pisno obvestiti vse zaposlene v osebi javnega ali zasebnega sektorja, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru (tretji odstavek 75. člena ZVOP-1).

V zvezi z vašim vprašanjem poudarjamo, da je treba nadalje upoštevati 74. člen ZVOP-1, ki predpisuje objavo obvestila o videonadzoru. Izvajalec videonadzora mora obvestilo objaviti vidno in razločno tako, da omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Obvestilo mora vsebovati naslednje informacije (tretji odstavek 74. člena ZVOP-1):

- da se izvaja videonadzor;

- naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja in

- telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema.

Skladno s 13. členom Splošne uredbe pa mora vsak upravljavec posamezniku še preden pridobi njegove podatke (torej še preden se začne nad njim izvajati videonadzor) podati informacije, kot so npr. kdo obdeluje osebne podatke, zakaj jih obdeluje, komu osebne podatke posreduje, koliko časa se bodo osebni podatki hranili, itd. Več o tem si lahko preberete na povezavi: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/klju%C4%8Dna-podro%C4%8Dja-uredbe/obve%C5%A1%C4%8Danje-posameznikov-o-obdelavi-osebnih-podatkov.

Opozarjamo, da mora upravljavec v zvezi z videonadzorom upoštevati tudi druge določbe Splošne uredbe, npr. glede zavarovanja osebnih podatkov (skladno s 24., 25. in 32. členom Splošne uredbe ter petim odstavkom 74. člena ZVOP-1), pogodbene obdelave osebnih podatkov (skladno z 28. členom Splošne uredbe) in vodenja evidenc dejavnosti obdelave (30. člen Splošne uredbe). Odgovore na vprašanja v zvezi z videonadzorom lahko najdete s pomočjo iskalnika mnenj na www.ip-rs.si/vop, z vpisom ključnih besed in izborom vsebinskega področja (npr. »video in avdio nadzor«). Nekaj informacij o izvajanju videonadzora je dosegljivih tudi na spletni strani https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.

V upanju, da vam bodo naši napotki v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Barbara Pirš, univ.dipl.prav.,

svetovalka pooblaščenca za preventivo