Sankcije za državne organe po 235. členu ZEKom-1

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše sporočilo, v katerem nas prosite za mnenje in sicer nas sprašujete, ali 235. člen Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) zadeva tudi organe državne uprave, oziroma bolj konkretno, če kršitev 157. člena tega zakona (13. točka 235. člena) predvideva tudi finančne sankcije za organe državne uprave in njihove nadrejene.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) pojasnjuje, da 235. člen Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) določa prekrške za kršitve nekaterih zahtev tega zakona in sicer:

(1) Z globo od 1.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:
1.      v zakonsko določenem roku o spremembi podatkov, določenih z zakonom, ne obvesti agencije (četrti odstavek 5. člena),
2.      v zakonsko določenem roku agenciji ne predloži zahtevanih podatkov ali predloži napačne podatke o višini letnega prihodka, ki ga ima iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev (tretji odstavek 6. člena),
3.      (črtana),
4.      v roku ne sporoči spremembe podatkov (peti odstavek 51. člena in drugi odstavek 67. člena),
5.      ne ravna v skladu z vsebino splošnega akta agencije iz 123. člena tega zakona oziroma ne pošlje podatkov o kakovosti univerzalne storitve, skupaj z vsako njihovo spremembo, agenciji,
6.      ne objavi ustreznih in posodobljenih podatkov o kakovosti svojih storitev ali jih ne dostavi agenciji (133. člen),
7.      na javno komunikacijsko omrežje priključi radijsko ali telekomunikacijsko terminalsko opremo v nasprotju z določbo prvega odstavka 136. člena tega zakona,
8.      zavrne priključitev radijske ali telekomunikacijske terminalske opreme v nasprotju z določbo drugega odstavka 136. člena tega zakona,
9.      ne omogoči vsem svojim naročnikom vpisa v univerzalen imenik, ki se zagotavlja v okviru univerzalne storitve (prvi odstavek 137. člena),
10.   vsem uporabnikom ne zagotovi dostopa do univerzalne imeniške službe oziroma do ustreznih imeniških služb v drugih državah (tretji odstavek 137. člena),
11.   ne da na voljo ustreznih informacij za potrebe zagotavljanja javno dostopnih imenikov ali imeniške službe pod pravičnimi, objektivnimi, stroškovno usmerjenimi in nediskriminacijskimi pogoji (četrti odstavek 137. člena),
12.   pri izvajanju elektronske komunikacijske storitve, ki omogoča preusmeritev klicev, ne omogoči naročnikom, da za posamezen klic ali priključek, brezplačno in z enostavnimi sredstvi preprečijo avtomatsko preusmeritev klicev s strani tretjih oseb na svoj terminal (156. člen),
13.   obdeluje podatke uporabnika, pridobljene na način iz prvega odstavka 157. člena tega zakona, brez uporabnikove predhodne privolitve in brez jasnega in razumljivega obvestila uporabniku o upravljavcu in namenih obdelave teh podatkov,
14.   uporablja elektronske komunikacije za neposredno trženje v nasprotju s prvim oziroma tretjim odstavkom 158. člena tega zakona,
15.   elektronski naslov kupca uporablja za neposredno trženje, čeprav je kupec tako neposredno trženje odklonil (drugi odstavek 158. člena),
15.a   kupcu ne da jasne in izrecne možnosti, da brezplačno in enostavno zavrne uporabo svojega elektronskega naslova za neposredno trženje skladno z drugim odstavkom 158. člena tega zakona,
16.   pri neposrednem trženju z uporabo elektronskih komunikacij uporablja lažno identiteto ali lažni naslov (peti odstavek 158. člena).
(2) Z globo od 200 do 1.000 eurov se kaznuje pravna oseba, ki se ne šteje za pravno osebo iz prvega odstavka tega člena, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 100 do 500 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

ZEKom-1 tako ne vsebuje izrecne določbe, da se kaznuje tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti in torej ni določil sankcije zanje (kot to npr. določa 3. odst. 91., 92. ter nadaljnji členi ZVOP-1 pa tudi 4. odst. 233. čl. ZEKom-1), zato po mnenju IP  glede na določbe 13.a člena ZP-1 sankcije za prekršek odgovornim osebam državnih organov in organov samoupravnih skupnosti ni mogoče izreči. Ne glede na navedeno pa opozarjamo, da lahko IP kot pristojni nadzorni organ nad izvajanjem 157. člena ZEKom-1 izreka ureditvene ukrepe za odpravo nepravilnosti skladno z določbami 19. in 29. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN).  

S spoštovanjem,

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                                                                  

informacijska pooblaščenka

Pripravil:                                                                                                                                  

mag. Andrej Tomšič,

namestnik informacijske pooblaščenke