Razkritje izvedenskega mnenja udeležencu postopka

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da je sodišče v družinskem sporu postavilo izvedenko, klinično psihologinjo, ki je izdelala izvid in mnenje. Izvedenka se je opredelila glede vašega psihičnega stanja. Menite, da je prestopila svoje dolžnosti in hkrati vas moti, da je bilo mnenje posredovano tudi bivši partnerici, ki nastopa kot nasprotna stranka v postopku.  

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. 

IP uvodoma poudarja, da izven konkretnih inšpekcijskih ali drugih upravnih postopkov ne sme presojati ustreznosti ravnanja posameznega upravljavca. Mnenja IP pa so namenjena podaji načelnih in splošnih stališč glede interpretacije določb predpisov, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov.

IP tudi poudarja, da ni pristojen za nadzor dejanj obdelave sodišč, kadar delujejo kot sodni organ (tako člen 55(3) Splošne uredbe). 

Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora obstaja ustrezna pravna podlaga. Ker je v danem primeru upravljavec osebnih podatkov javni organ (konkretneje sodišče), prideta v danem primeru v poštev predvsem dve pravni podlag iz člena 6(1) Splošne uredbe, in sicer:

-       obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka (c)), in

-       obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka (e)). 

Glede na vaš dopis IP sklepa, da gre v danem primeru najverjetneje za nepravdni postopek, ki ga podrobneje ureja Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19; v nadaljevanju: ZNP). ZNP v 5. členu poudarja pravico udeležencev postopka do izjave, v skladu s katero mora sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka. Sodišče sme odločiti, ne da bi udeležencu dalo možnost, da se izjavi, če tako določa zakon ali če presodi, da bi bile s tem ogrožene druge ustavne pravice osebe, katere pravice in pravne interese je sodišče dolžno varovati po uradni dolžnosti. Torej pomembno je, da ima vsak udeleženec postopka možnost izjaviti se o dokazih, na podlagi katerih lahko sodišče sprejme svojo odločitev. Izvedeniško mnenje predstavlja enega izmed dokazov v postopkov, zato ima nasproti udeleženec praviloma pravico seznaniti se z dokazi, da se lahko do njih tudi sam opredeli. Gre za t.i. načelo kontradiktornega postopka, ki vsakemu udeležencu omogoča, da navaja dejstva, dokaze in pravna stališča, da se opredeli do navedb nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku (vključno s postavljanji vprašanj pričam in izvedencem), da se izjavi o rezultatih dokazovanja ter sploh o celotnem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Iz navedenega je mogoče sklepati, da lahko upravljavec (to je sodišče) opre svojo pravno podlago glede razkritja izvedeniškega mnenja drugemu udeležencu v postopku na zakonske določbe ZNP in tudi na določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07, s spremembami in dopolnitvami), ki se subsidiarno uporabljajo v nepravdnem postopku. Ali v danem primeru obstajajo kakršnekoli okoliščine, ki bi omejevale pravico do izjave, pa IP ne more oceniti, saj je to v pristojnosti sodišča. 

V skladu z ZPP izvedenec sodišču na njegovo zahtevo poda izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče meni, da mu je pri njihovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka. Glede zatrjevanih prekoračitev pooblastil izvedenca pa IP pojasnjuje, da takšne trditve presegajo pristojnosti IP. IP namreč ni pristojen za nadzor nad delom izvedencev. Svetujemo vam, da te navedbe uveljavljate v okviru konkretnega sodnega postopka oziroma se obrnete na za to pristojne organe (npr. Ministrstvo za pravosodje, Strokovni svet za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje). 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                  

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                 

Neja Domnik, mag. prav.,

asistentka svetovalca pri IP