Razkritje informacij pacientki o dogajanju v sosednji porodni sobi

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 16. 12. 2022 prejeli vaše vprašanje o tem, ali lahko kot bolnišnica na željo pacientke, ki je rodila otroka pri vas, pacientki posredujete podatek o tem, kako in kdaj se je zaključil porod v sosednji sobi. Informacijo potrebuje zaradi ugotavljanja, ali ji je bila nudena ustrezna zdravstvena oskrba, ko je poklicala za pomoč.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih primerov obdelav osebnih podatkov le v inšpekcijskih in pritožbenih postopkih.

1.   Ker se konkretni primer navezuje na pritožbeni postopek pri IP, ki je še v teku, se IP ne more določno opredeliti do pridobitve informacij z vidika pravice do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo ali z vidika pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki.  

2.   Pacientka je lahko upravičena do seznanitve z informacijo o tem, kako in kdaj se je zaključil porod v sosednji porodni sobi, če se ji lahko to informacijo posreduje na anonimiziran način. Če anonimizacija zaradi okoliščin konkretnega primera ni možna in če ni na voljo morebitne zakonske podlage, je posredovanje informacije dopustno na podlagi privolitve pacientke iz sosednje porodne sobe.

O b r a z l o ž i t e v:

Pacientko ne zanima, kdo je bil v sosednji porodni sobi, pač pa le »kako in kdaj se je porod zaključil«. Če je možno zagotoviti, da gre za anonimizirane informacije, je dopustno, da se pacientki posreduje željene informacije. V tem primeru namreč pravna podlaga v smislu 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov sploh ni potrebna. Pravila varstva osebnih podatkov se ne uporabljajo za anonimizirane informacije, in sicer informacije, ki niso povezane z določenim ali določljivim posameznikom, ali osebne podatke, ki so bili anonimizirani na tak način, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni ali ni več določljiv. Pri presoji ustreznosti anonimizacije oziroma pri presoji, ali je anonimizacija sploh možna, je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, zlasti, ali je pacientki morebiti že znano, kdo sta bila pacientka ali otrok v sosednji porodni sobi.  

Pravna podlaga v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) v konkretnem primeru najverjetneje ne pride v poštev.

Zakon o odvetništvu (ZOdv) v konkretnem primeru ne pride v poštev, ker vaša bolnišnica ne spada med zavezance za posredovanje podatkov po 10. členu ZOdv. 

Po Zakonu o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) bi bila pacientka do želene informacije načeloma upravičena, če bi bila ta informacija zaradi njene relevantnosti zapisana na povzetku poročila o nadzoru.

Pacientka je v vsakem primeru upravičena do odgovora po Uredbi o poslovanju z uporabniki v javnem zdravstvu (gl. 15. člen, ki se še uporablja). Toda ta Uredba določa zgolj formalno obveznost priprave odgovora, ne pa vsebine odgovora oziroma vsebine pravice. Poleg tega ta Uredba ne spada v pristojnost IP. Ker se zahteva prosilke opira na 41. člen ZPacP, mora prejeti odgovor na tej pravni podlagi. Na podlagi Uredbe pa le, če bi tako izrecno zahtevala ali če pravna podlaga ne bi bila jasna.

Z vidika postopka odločanja o zahtevi za seznanitev z lastno zdravstveno dokumentacijo ali lastnimi osebnimi podatki lahko zgolj informativno in na načelni ravni pojasnimo:

-      da bi bil pacient upravičen do želene informacije, če bi se ta v skladu pravili morebiti nahajala tudi v pacientovi zdravstveni dokumentaciji, kot njen sestavni del (podlaga: 41. člen ZPacP);

-      da bi bil posameznik upravičen do želene informacije, če bi se ta hkrati nanašala tudi na posameznika zaradi posebnih okoliščin (podlaga: 15. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov).

V vsakem primeru je posredovanje želene informacije dopustno tudi, če bi pacientka iz sosednje porodne sobe podala veljavno privolitev, in sicer v primeru, da ne pride v poštev nobena zakonska podlaga. Privolitev lahko poskusi pridobiti tudi bolnišnica v korist pacientke, ki zaproša za informacijo.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil:
mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
                      informacijska pooblaščenka