Pridobitev osebnih podatkov umrlega od banke s strani odvetnika

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 1. 2. 2022 prejeli vaše vprašanje, ali lahko odvetnik (kot pooblaščenec enega od dveh dedičev) na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) od banke pridobi podatke o stanju na varčevalnem računu pokojnika do datuma, ko je bil pokojniku postavljen skrbnik za poseben primer. Skrbnik je bil drugi dedič. Postopek o dedovanju je sicer zaključen. A možno je, da v zapuščino niso bila vključena sredstva na varčevalnem računu, ker so bila porabljena s strani skrbnika, ki je bil tudi pooblaščen za upravljanje z računom.  

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Uvodoma še pojasnjujemo, da se lahko do konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov dokončno in zavezujoče opredelimo le v inšpekcijskih postopkih. Zato je spodnje mnenje le splošno in pogojno.

Na podlagi 10. člena ZOdv odvetnik ne more pridobiti pokojnikovih osebnih podatkov od banke, ker ta ne spada med zavezance za dajanje podatkov po tem členu.

Lahko pa odvetnik, po pooblastilu stranke (v tem primeru v imenu enega od dedičev, ki ni bil pokojnikov skrbnik), pridobi podatke o stanju na varčevalnem računu pokojnika, če izkaže pravni interes, in sicer na podlagi 23. člena ZVOP-1.

O b r a z l o ž i t e v:

Ker banka ne spada med »državne organe, organe lokalnih skupnosti ali nosilce javnih pooblastil« iz prvega odstavka 10. člena ZOdv, ta člen v konkretnem primeru ne pride v poštev kot podlaga za pridobitev osebnih podatkov, ki se nanašajo na pokojnega komitenta. Če ste morebiti že vložili zahtevo, pa vam jo je banka zavrnila, ni možnosti vložitve pritožbe pri IP, ker ZVOP-1, ZOdv ali Splošna uredba o varstvu podatkov ne določajo možnosti pritožbe pri IP.

Ni pa izključeno, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 23. člena ZVOP-1, ki določa, da upravljavec podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. V vašem primeru je zainteresirani uporabnik eden od dedičev. Opozarjamo pa na to, da mora biti to zakoniti in ne oporočni dedič, in da je upravičenost odvisna tudi od tega, v kateri dedni red spada (dediči drugega dednega reda so do podatkov upravičeni le, če dedičev prvega dednega reda ni). Pravni interes – v konkretnem primeru je to ugotovitev morebitnega oškodovanja ter uporaba pridobljenih podatkov z določenim namenom v določenem sodnem postopku zoper določeno osebo – je treba v zahtevi temeljito in konkretno obrazložiti. Žal zoper morebitno zavrnitev ni pritožbe pri IP.

Prijazen pozdrav,

Pripravil:

mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka