Pričakovana zasebnost znanih oseb

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da naj bi bila v tujini praksa, da se nekdo, ki cilja na premierski stolček, avtomatsko odpove pričakovanju zasebnosti, saj naj bi nuja po »čisti pameti« na tako zahtevnem položaju pretehtala pričakovanje o zasebnosti. Prosite za naše mnenje glede urejenosti področja pri nas.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 76. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju ZVOPOKD), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

• IP je pristojen le za tisti del zasebnosti, kadar pride do obdelave osebnih podatkov v zvezi z zbirko osebnih podatkov oziroma so osebni podatki avtomatizirano obdelani (t.i. informacijsko zasebnost).
• Javne osebe imajo glede na sodno prakso v Sloveniji in širše v Evropi manjše polje pričakovane in varovane zasebnosti, in sicer v obratnem sorazmerju: bolj ko so na primer njihova vloga, delovanje ter funkcija javni, bolj se oži obseg njihove pričakovane in varovane zasebnosti. Poseg v zasebnost posameznika pa mora biti kljub temu razumen, zadržan, sorazmeren in stvarno upravičen glede na konkretne okoliščine posameznega primera.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma pojasnjuje, da je zasebnost širok pravni koncept, ki v grobem vključuje informacijsko zasebnost, telesno zasebnost, prostorsko zasebnost ter komunikacijsko zasebnost. Ureditev v Sloveniji ne določa, da bi se oseba na določeni funkciji v celoti odpovedala varstvu zasebnosti, ampak iz zakonodaje in sodne prakse izhaja zgolj to, da imajo posamezniki, ki so javne osebe, zmanjšano pričakovanje varovane zasebnosti.

Pri tem pa poudarjamo, da se varstvo osebnih podatkov (za kar je pristojen IP) nanaša le na ožji del zasebnosti (t.i. informacijsko zasebnost) – kjer pride do obdelave osebnih podatkov v zvezi z zbirko osebnih podatkov oziroma so osebni podatki avtomatizirano obdelani. Vsaka kršitev pravic zasebnosti pa ne pomeni nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. Lahko bi na primer šlo za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki pa sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva. Za vprašanja širšega posega v zasebnost in osebnostnih pravic, kot to opredeljuje 35. člen Ustave RS, IP ni pristojen.

Kljub temu pa vam IP v zvezi z vašim vprašanjem pojasnjuje, da je v konkretnem primeru potrebno ob koliziji več ustavnih človekovih pravic in svoboščin (na eni strani zasebnosti posameznika ter na drugi strani interesa javnosti) pretehtati, katera je »močnejša« in prevlada oziroma hkrati upoštevati, da prekomeren poseg v katerokoli pravico ni dopusten.

IP pri tem pojasnjuje, da kadar gre za absolutno javne osebe (kot bi praviloma lahko bil predsednik vlade RS) je Ustavno sodišče v odločbi, št. Up-1391/07-13 z dne 10. 9. 2009 (13. točka) pojasnilo, da je stopnja, ki jo mora določena oseba trpeti, ko gre za izražanje o njej, večja, če gre za javno osebo. Evropsko sodišče za človekove pravice je tudi v zadevi Van Hannover proti Nemčiji opredelilo, da bolj, ko se oseba približuje statusu absolutne ali vsaj relativne javne osebe, bolj je izkazan povečan interes javnosti za razkritje njenih osebnih podatkov.

Ob tem IP še poudarja, da zanimanje javnosti v razmerju do varovanja zasebnosti določene osebe v navedenem kontekstu ne pomeni, da ta oseba in z njo povezani dogodki javnost lahko zanimajo v smislu »splošne radovednosti oziroma zvedavosti javnosti«, torej, ne gre za to, kaj v zvezi s to osebo je »zanimivo za javnost«, temveč, da so njena dejanja in mišljenje v zvezi s konkretnim dogodkom oziroma serijo dogodkov povezanih z njenim javnim udejstvovanjem, »v javnem interesu« in je posledično obseg varovane zasebnosti ožji.

Pravna teorija in sodna praksa sta torej enotni in sicer, da imajo javne osebe manjše polje pričakovane zasebnosti, in sicer v obratnem sorazmerju: bolj ko so na primer njihova vloga, delovanje,  funkcija javni, bolj se oži obseg njihove pričakovane in varovane zasebnosti. Ustavno sodišče je zapisalo, da človek, ki se odloči za javno funkcijo/nastopanje, vzbuja večji interes javnosti, zato mora to vzeti v zakup, teža te okoliščine pa je odvisna tudi od tega, za kakšno stopnjo javne funkcije ali dejavnosti/javnosti nastopanja gre. Oseba, ki se zavestno izpostavi javnosti, zase več ne more zahtevati priznanja statusa zasebnika, ki bi bil upravičen do anonimnosti, saj določeni elementi sfere zasebnosti in celo sfere intimnosti predstavljajo javno zadevo. Poseg v zasebnost posameznika pa mora biti kljub temu razumen, zadržan, sorazmeren in stvarno upravičen glede na okoliščine posameznega primera.

V upanju, da smo odgovorili na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil:                                                                                                                                

Grega Rudolf,

asistent svetovalca pri IP          

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka