Preverjanje zaposlenih

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za dodatno pojasnilo glede preverjanja zaposlenih s strani delodajalca.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma ponovno poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati zakonitosti in primernosti obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda le v konkretnem inšpekcijskem postopku.

IP k pojasnilom, ki so vam bila posredovana dne 9. 3. 2022 (dokument številka: 07121-1/2022/278), dodatno pojasnjuje, da v citiranem mnenju ni podal dokončnega mnenja glede (ne)dopustnosti želenega preverjanja zaposlenih, ampak je pojasnil, da upoštevajoč določbe ZDR-1 lahko delodajalec osebne podatke delavca oziroma kandidata obdeluje samo, če ima za to podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Ob tem je navedel tudi, da če bi posamezen zakon od delodajalca zahteval določena preverjanja, potem bi lahko predstavljal pravno podlago v povezavi z ZDR-1. Ponovno pa IP poudarja, da je izbor ustrezne pravne podlage za posamezno obdelavo stvar presoje konkretnih okoliščin, odgovornost za to pa nosi upravljavec. IP kot inšpekcijski organ ne more in ne sme opraviti te presoje namesto upravljavca.

IP v zvezi z omejevalnimi ukrepi, ki jih navajate v vašem zaprosilu, pojasnjuje, da so omejevalni ukrepi oziroma sankcije ukrepi, s katerimi želi mednarodna skupnost od določenih držav ali drugih subjektov (entitet, oseb), ki ogrožajo mednarodni mir in varnost, brez uporabe sile doseči spremembo njihovega ravnanja tako, da to ne bo več ogrožalo mednarodnega miru in varnosti. Omejevalne ukrepe sprejemajo Varnostni svet OZN, Evropska unija (EU) in posamezne države. Za uvajanje oziroma izvajanje omejevalnih ukrepov je v RS pooblaščena Vlada RS. To področje sistemsko ureja Zakon o omejevalnih ukrepih, ki jih RS uvede ali izvaja v skladu s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (ZOUPAMO, Uradni list RS, št. 127/06). Na njegovi podlagi je bila sprejeta tudi Uredba o omejevalnih ukrepih za boj proti terorizmu in izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001, ki jasno določa, za katere osebe se v RS uporablja ta Uredba. 

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,                                                   

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka